Francoski premier Edouard Philippe ni skrival zadovoljstva, ko je predstavljal te številke, saj je bil on glavni pobudnik lanskega zmanjšanja maksimalne hitrosti na lokalnih cestah z 90 na 80 kilometrov na uro, zaradi česar naj bi bilo manj mrtvih. Proti sebi je imel tudi nekatere ministre, celo predsednik Emmanuel Macron je v zasebnem pogovoru dejal: »Nič nimam s temi 80 kilometri na uro. To je Philippova ideja, zame je to neumnost.«
Toda zdaj namerava Philippe dati vsaki od stotih departmajskih skupščin pristojnost, da odloči, kje na lokalnih cestah bo ostala omejitev 80 kilometrov na uro in kje naj se omejitev spet vzpostavi na 90 kilometrov na uro. To najbrž od njega zahteva Macron, ki želi umiriti razmere v Franciji. Omenjenemu zmanjšanju hitrosti namreč še vedno nasprotuje več kot tri četrtine Francozov. Gre predvsem za prebivalce podeželja in majhnih mest, ki se morajo daleč voziti na delo, vse dlje pa tudi na pošto in banko, v ambulanto in lekarno, ki jih na podeželju in v majhnih mestih čedalje bolj ukinjajo, čeprav so davki vse višji.
Pravzaprav je bil ta Philippov ukrep v drugi polovici lanskega leta poleg zvišanja cen goriva, davkov na gorivo, višine kazni, cestnin, cene zavarovanja in tehničnega pregleda eden od vzrokov, da so avtomobilisti sprožili gibanje rumenih jopičev. Vlada je krnila mobilnost ljudi s podeželja in avtomobilisti so se počutili kot molzne krave, tudi omejitev hitrosti na 80 kilometrov na uro so razumeli, da hoče vlada še več zaslužiti z globami na njihov račun, to se pravi kot neke vrste nov davek.
Varnost na cesti naj bi bila le pretveza, s katero hoče vlada povečati prihodke v proračun. Sicer z globami za voznike pride na leto v proračun približno milijardo evrov, kar je komaj nekaj desetin odstotka proračunskih prihodkov. Vsekakor pa tisti, ki so bili že prej proti zmanjšanju hitrosti, večinoma ne verjamejo, da je manj mrtvih na cestah zaradi tega ukrepa. Trdijo na primer, da je manj mrtvih zato, ker so ceste bolje urejene (zlasti na »črnih točkah«) ali ker je bil lani dražji bencin, zaradi česar naj bi se lani manj vozilo kot prejšnja leta. Hitrost naj ne bi bila glavni vzrok za nesreče. Večji naj bi bili alkohol in mamila, zato je največ nesreč ob sobotah zvečer.
Polovica radarjev je uničenih
Podobno nezaupanje je pred leti vladalo ob uvedbi fiksnih avtomatskih radarjev. Pravzaprav je to nezaupanje še naprej veliko in škoda, ki jo bo zaradi uničevanja radarjev – to so počeli predvsem rumeni jopiči – letos imela država, bo pol milijarde evrov. Dodati je še treba, da so rumeni jopiči uničili tudi več cestninskih postaj, ki so zaradi čedalje dražjih cestnin drugi simbol čedalje dražje vožnje z avtom.
Prav radarji so bili v zadnjih mesecih največkrat tarče socialnega upora rumenih jopičev. Na spletu so nekateri Francozi kar tekmovali v tem, kdo bo bolj uničil radar. Po podatkih notranjega ministrstva je tako 60 odstotkov od 3275 radarjev uničenih ali pokvarjenih. »Zaradi tega je večja hitrost in je več nesreč,« je opozoril premier Philippe in ocenil, da je zato 30 odstotkov več mrtvih. A posledice bo čutila tudi njegova vlada, saj bo dobila 430 milijonov evrov manj od glob, 80 milijonov pa bo stalo popravilo radarjev. Zelo redko pa policija odkrije tistega, ki je uničil radar, da bi po dolgotrajnem sodnem postopku morda povrnil škodo.
Na udaru pa je tudi zasebno podjetje Vinci. To je izgubilo veliko denarja zaradi uničenih cestninskih postaj in ker so rumeni jopiči na tistih postajah, ki so ostale nepoškodovane, omogočali vožnjo skoznje brez plačila. Tako so hoteli pokazati, da niso odpustili vladi, da je (zaradi velike zadolženosti) privatizirala avtoceste, ki so jih s svojim denarjem gradili davkoplačevalci, zdaj pa so postale renta in monopol zasebnega podjetja. Francozi ne morejo razumeti, kako je mogoče, da se je država odpovedala taki renti in monopolu nad avtocestami. Kakor koli že, pri Vinciju vztrajajo pri tem, da bodo 1. februarja povišali cestnino za 1,9 odstotka, kar je za Francoze zelo veliko, ker se to vsako leto ponovi. Omenimo, da je vlada prav pred začetkom gibanja rumenih jopičev hotela uvesti plačilo za vstop v vsako mesto, kar so avtomobilisti označili za ponovno uvedbo srednjeveške mitnine. A tako »mitnino« danes že pobirajo za vstop v London, Stockholm, Milano in nekatera druga mesta v Evropi, ne pa tudi v Franciji.
