Lansko leto je bilo glede smrtnih žrtev (92) v prometu zadovoljivo. Besedo je sicer težko najti, saj je vsaka žrtev na naših cestah preveč. Res pa je, da še nikoli doslej v Sloveniji nismo imeli manj kot sto smrtnih žrtev. Statistika pa je lahko ne samo varljiva, pač pa se lahko tudi zelo hitro spreminja. Zadnja prometna nesreča s smrtnim izidom lanskega leta je bila še posebno tragična. Na Krasu sta življenje izgubila mladeniča, katerih vozilo je sredi naselja silovito trčilo v drevo. Že res, da bi bila zaradi hitrosti nesreča zelo huda tudi, če tam ne bi bilo drevoreda, saj bi v tem primeru avto končal v hiši ali zidu, a vsaka ovira ob naših najprometnejših cestah predstavlja potencialno nevarnost. In tem se je treba za izboljšanje prometne varnosti seveda izogibati oziroma jih zmanjšati na minimum.
Zakon nima učinka za nazaj
Glede postavitve raznih ovir, tudi dreves, ob cestah so pravila zakona o cestah in pravilnika o rednem vzdrževanju cest zelo jasna. Zakon določa območje cestnega sveta, se pravi zemljišča vzdolž ceste, na katerem je prepovedano izvajati dela, ki bi ogrožala varnost na cesti, prav tako pa tudi zasajati drevesa, grmovje, nasade. Meja cestnega sveta je največ dva metra od roba cestišča. Problem je v tem, da je bil zakon sprejet konec leta 2010 in, kot so nam pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, predpisi tudi v tem primeru ne morejo imeti učinka za nazaj, kar pomeni, da po zakonu o cestah ni mogoče posekati drevesa, ki tik ob cesti stoji »že od vekomaj«. Velja pa pravilnik o rednem vzdrževanju, ki omogoča košnjo, obrezovanje in tudi sekanje v takem obsegu, »da sta zagotovljena prosti profil ceste in predpisana preglednost«.
Izhajajoč iz opisanega je torej bolj kot sekanje (sploh če gre za zaščitena drevesa oziroma drevorede) primerna zaščita, se pravi varovalna ograja med cesto in oviro (drevesom). Splošno namreč velja, da k večji prometni varnosti pripomorejo človek, avto in – cesta infrastruktura. Ta je k sreči tudi pri nas vsako leto vendarle boljša. Tudi za vzdrževanje se namenja več denarja. Še leta 2013 je država za postavitev novih varovalnih ograj namenila pičlih 660.000 evrov. Lani so za to namenili 2,5 milijona, letos imajo v načrtu postavitev ograj v skupni vrednosti skoraj 4,5 milijona evrov. Zadnja leta se dvigujejo tudi skupne številke rednega in investicijskega vzdrževanja cest. Ta je bila leta 2016 70 milijonov, predlani skoraj sto in lani 111 milijonov.
»Zavedati se moramo, da imamo pri nas ogromno cest, ob njih je ogromno dreves. Vseh ne moremo posekati, prav tako je čisto vse skoraj nemogoče zaščititi z ograjami. Zato je treba ugotoviti, kje so prioritete. Kje je torej kak objekt ob cesti nevaren? Tam, kjer je veliko prometa, tam, kjer so nevarni ovinki, tam, kjer je slabša cesta,« razmišlja Jure Kostanjšek, vodja področja za varno mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije, in opozarja, da se z ograjami ne da zaščititi drevoredov tik ob cesti, saj tudi ograja potrebuje nekaj prostora za »nateg« ob trku z njo.
Ob primerni hitrosti drevo ni nevarno
In zato velja večno opozorilo – glavni vzrok najhujših nesreč je hitrost! Torej, če bo hitrost ustrezna, tudi drevo ne bo nevarno. »Problem nesreč, pri katerih se v poročilo zapiše, da je vozilo trčilo v drevo, je tudi ta, da avto pač drsi, vse dokler ne naleti na drevo. Je pa treba poudariti, da glede odgovornosti za nevarne ovire ob cestah ni nobenega dvoma. Odgovornost je na strani upravljalca. Pri državnih cestah zadnja leta to še nekako gre, pri občinskih pa je velik problem,« je jasen Kostanjšek, ki opozarja, da je treba ne le postavljati nove ograje, pač pa tudi popravljati stare, ki ne opravljajo več svoje funkcije.
Tega se na direkciji za infrastrukturo zavedajo. »Pri nas vodimo posebno tabelo potreb po varnostnih ograjah. Pri postavljanju se upošteva pravilnik, ki kot nevarno oviro opredeljuje drevorede s premerom dreves, večjim od 15 centimetrov. Ne glede na to, pa postavljamo ograje tudi na zunanji strani krivin, pa čeprav so tam le posamezna drevesa. Prioritetne postavitve se vsako leto upoštevajo pri pripravi razpisov za postavite ograj. Žal pa zaradi omejenih sredstev ni mogoče zagotoviti vseh ograj, ki bi bile potrebne,« priznavajo na direkciji za infrastrukturo.
