Svetovni trend se še vedno – kljub posameznim pozivom k zapiranju mej – obrača v smeri močnejšega povezovanja in sodelovanja. Nekateri se res oddaljujejo, drugi pa se združujejo in to jih samo krepi. EU je odličen primer, da je mogoče doseči pozitivne rezultate za vse strani, zlasti na področju trgovine. Če imaš za seboj 500 milijonov ljudi, si v dobrem pogajalskem položaju.
Jutri bo Evropa udejanjila enega svojih največjih uspehov na področju trgovinske politike – veljati bo začel sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, ki bo pomembna gospodarska spodbuda za EU, pa tudi za Slovenijo. Gre za največji dvostranski trgovinski sporazum doslej, ki zajema območje s 630 milijoni ljudi.
Japonska je 14. največja trgovinska partnerica Slovenije zunaj EU. Sporazum odpravlja ovire za podjetja, na primer tarife in drage birokratske postopke, kar je dobra novica zlasti za manjša podjetja. Večja podjetja lahko obvladujejo drage upravne stroške, manjša pa pogosto ne. A ravno mala in srednja podjetja opravljajo 99 odstotkov poslovnih dejavnosti v EU. Na Japonsko izvaža 210 slovenskih podjetij, med katerimi jih je 85 odstotkov malih ali srednje velikih. Dogovor bo manjšim podjetjem poleg zmanjšanja ovir prinesel tudi lažji dostop do trga, na primer prek kontaktnih točk za mala podjetja in spletnih informacij.
Mala podjetja ustvarijo 85 odstotkov vseh novih delovnih mest v EU, zato se bo z izboljšanjem njihovega dostopa do trga povečalo tudi zaposlovanje. Trgovina z Japonsko v Sloveniji trenutno podpira 1823 delovnih mest, na ravni EU pa približno 740.000. Celotna trgovina EU je zaslužna za 36 milijonov delovnih mest v Evropi in ta so na splošno tudi bolje plačana – za približno 12 odstotkov. Odprta trgovina, ki je Evropi pisana na kožo, spodbuja delovna mesta in rast na celini.
Zadnja leta si na ravni EU prizadevamo, da bi posodobili svojo trgovinsko politiko. Sporazum z Japonsko je najsodobnejši trgovinski sporazum, ki stremi k spodbujanju zelenih tehnologij, uveljavljanju strogih pravnih standardov za zaščito pravic delavcev in odpiranju japonskih storitvenih trgov. Poleg tega podjetjem iz EU omogoča sodelovanje na javnih razpisih, zlasti v železniškem sektorju. Japonsko zavezuje mednarodnim avtomobilskim standardom, kar bo močno olajšalo izvoz avtomobilov iz EU. Zagotavlja tudi spoštovanje intelektualne lastnine in določa zaščito za več kot 200 certificiranih evropskih specialitet, vključno s kraškim pršutom, prekmursko šunko, štajerskim hmeljem in slovenskim medom.
Vse našteto bo koristilo slovenskemu gospodarstvu, velja pa opozoriti, da sporazum presega gospodarsko sodelovanje in pomeni tudi strateško zavezništvo. Po dolgih letih nestabilnosti in vojn so naši predniki zgradili institucije, ki krepijo našo gospodarsko in politično varnost – Združeni narodi vzpostavljajo politično sodelovanje, Svetovna trgovinska organizacija (WTO) pa ustvarja predvidljivo okolje za mednarodno trgovino. Ne moremo se vrniti k trgovini, kakršna je bila včasih, ko so jo obvladovale trgovinske vojne po načelu milo za drago in spremenljive tarife, za storitve in intelektualno lastnino pa ni bilo nobenih pravil. Sedanji sistem ni popoln, vendar si ne moremo privoščiti, da bi ga izgubili. Evropa se je pripravljena zavzeti za te institucije in Japonska nam bo stala ob strani. S tem trgovinskim sporazumom bomo okrepili svoje vezi, odprta pa bo tudi pot za poglobitev sodelovanja, denimo pri prenovi WTO.
V prihajajočih letih se bomo morali soočiti z neprijetnim dejstvom, da bo kmalu več kot 90 odstotkov svetovne rasti dosežene zunaj EU. Naši konkurenti se povezujejo in krepijo. Tako dvostranski sporazumi kot tudi WTO so ključnega pomena, če hočemo zagotoviti pravično in na pravilih temelječo globalizacijo.
Če hočemo ostati v ospredju, moramo ustvarjati povezave, ki nam bodo v pomoč v nepredvidljivih svetovnih političnih okoliščinah. Sporazum z Japonsko je ena takih povezav, ki krepi naše gospodarstvo in gospodarstvo naših japonskih partnerjev, hkrati pa ustvarja krog enako mislečih prijateljev, ki bo v prihajajočih letih še kako pomemben.
Cecilia Malmström je evropska komisarka za trgovino.