Zadeva: Izjava za javnost in javno opravičilo
Slovenski javnosti se želim opravičiti, ker sem ravnal narobe. To, da sem prevedel delo drugega avtorja in se podpisal s svojim imenom, ni bilo prav. Narobe sem tudi ravnal, ker sem se zavil v molk in slovenski javnosti nisem pojasnil, kaj se dogaja.
Sprašujete se, zakaj sem pri svojih 63 letih storil tako nesprejemljivo dejanje? Razlog je huda osebna stiska, v kateri sem se znašel. Gledališče kot tako mi je dalo nekaj zadoščenja, a ko se ozrem nazaj, vidim, da mi je povsem pobralo zasebnost. V imenu »boga teatra« sem zanemaril velik del svojega življenja in pristal v osamljenost in zagrenjenost. Pred leti sem padel v težko depresivno stanje, moral sem si poiskati pomoč. Depresija se je kljub strokovni pomoči v zadnjih letih le še poglabljala.
Verjamem, da je težko razumeti, kako je, ko si osamljen, depresiven in v hudi osebni stiski. Težko je razumeti, kako je, ko si star 63 let in želiš ustvarjati, vendar te gledališča enostavno ignorirajo. Občutek imaš, da si izbrisan. Vse življenje sem posvetil temu poklicu, tudi za ceno najbližjih. A vse to naenkrat nič več ne šteje. In v tej stiski sem naredil največjo neumnost v življenju: podpisal sem se pod delo nekoga drugega. V tem pogledu ni opravičila in bom zato nosil vse posledice.
Predvsem mi je žal, da sem prizadel odlično ekipo celjske predstave z Jašo Jamnikom na čelu. Če mi lahko oprostijo, bom hvaležen. V nasprotnem primeru bom razumel.
Takoj, ko se je izvedelo, da gledališko delo ni moje, bi moral stopiti pred javnost in prevzeti odgovornost. Žal v stiski tega nisem znal in nisem zmogel. Bolj ko je javnost pritiskala, bolj sem se zapiral vase. Več je bilo novinarskih vprašanj, bolj sem tonil v svojo črno luknjo. Zaprl sem se v svojo osamo, si zatiskal oči in upal, da se bom zbudil iz te nočne more in bodo vse težave izginile. To se ni zgodilo. Moral sem zbrati vse svoje moči ter se soočiti s posledicami svojih dejanj. Soočiti se moram s tem, da sem z enim samim dejanjem ustvaril velik črn madež, ki ga ne bo mogoče izbrisati.
Želim, da bi se morebitna škoda odpravila in tudi zato je Celjsko gledališče že prejelo ves izplačan avtorski honorar.
Slovenski javnosti, gledalcem, kolegom igralcem, režiserjem in ostalim, ki živijo za teater se zato iskreno opravičujem. Žal mi je, da nisem takoj stopil pred javnost, kot se je to od mene pričakovalo. Zavedam se, da tudi moja osebna stiska, v kateri sem to storil, ne opravičuje mojih dejanj.
V Ljubljani, 30.01.2019
Boris Kobal
