»Upamo, da drugi podporni stebri niso v tako slabem stanju kot ta,« v cerkvi svetega Andraža v Mošnjah pri Radovljici župnik Milan Kadunc pokaže na severno stran cerkve, na kateri so klopi zložene na kup in pokrite s polivinilom. Pod njim se skriva podporni steber, ki je pred nedavnim tako pri krajanih kot pri kranjskem zavodu za varstvo kulturne dediščine sprožil precejšnji preplah.
Posledice nenavadnih gradbenih podvigov iz zgodovine
»Začelo se je, ko smo se odločili, da bi pobelili notranjost cerkve, saj so to nazadnje krajani sami naredili pred približno tridesetimi leti,« opisuje župnik Kadunc. »Spomeniško varstvo je takrat odločilo, da je še pred tem treba obnoviti dotrajano električno napeljavo. Ko smo jeseni odstranili ves belež, so se pokazale prve razpoke na stebrih. Nato smo odstranili klopi na tej strani cerkve in razpoke so se razširile. Neverjetno, kaj se je zgodilo s stebrom. Naokrog je bil obložen s kamnom, iz notranjosti pa se je kar usulo. Očitno so, ko so cerkev zidali, material, na primer malto in kamenje, kar nametali v notranjost stebra. Razpoke so se kar širile, zato smo oboke in stebre podprli in se začeli pogovarjati o temeljiti sanaciji cerkve,« opisuje župnik. Zdaj za varnost v okolici oboka z najširšimi razpokami ter votlega podpornega stebra skrbi 48 podpornih cevi. Da bi zavarovali obiskovalce, so, preden so jih namestili, cerkev za krajši čas popolnoma zaprli. Kasneje, ko so jo ponovno odprli, so obrede po Kadunčevem pripovedovanju izvajali brez spremljave orgel, za približno en teden so se odpovedali tudi zvonjenju v zvoniku.
Že sam predračun za beljenje cerkve je znašal okoli 100.000 evrov, natančne številke, koliko bodo stala sanacijska dela, Kadunc ob našem obisku še ni imel, a po prvih ocenah naj 150.000 evrov ne bi zadostovalo. »Razmišljali smo, da bi obnovo izpeljali v treh letih, najprej severni del, spomladi letos še južno stran cerkve in potem še sredino,« je opisal. Več težav je s pridobivanjem denarja. Gre za manjšo župnijo, zato denarja iz nabirk obiskovalcev obredov in njihovih darov ni dovolj. »Od junija do zdaj smo zbrali 6000 evrov v župniji, 11.000 evrov je lani primaknila radovljiška občina, ki je nekaj denarja obljubila tudi za letos, preostalo pa je dolg. Prošnjo za pomoč smo že skupaj s kranjskim zavodom za kulturno dediščino naslovili na državo, za pomoč prosimo tudi škofijo,« našteva župnik.
Cerkev ni kulturni spomenik
Radovljiški župan Ciril Globočnik je zagotovil, da bo občina letos za obnovo mošenjske cerkve namenila več kot lani, saj je bilo lani skupno za obnovo sakralnih objektov na voljo 25.000 evrov, letos pa je na voljo v občinskem proračunu kar 10.000 evrov več. »Tudi v preteklosti smo denar namenili za radovljiško cerkev, kjer so bile težave s statiko,« pravi Globočnik.
Od države pa si v Mošnjah verjetno denarja ne morejo obetati, pravi župan, saj cerkev ni spomeniško zavarovana. Da je tako, je opozorila tudi dr. Nika Leben, ki je do nedavnega delala v kranjskem zavodu za varstvo kulturne dediščine. Čeprav je po njenih besedah cerkev na prvi pogled videti povsem stabilna, jo čaka obsežna in zahtevna sanacija. »Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Kranja vedno razširi območje zaščite, zato bi to prizadelo tudi lastnike hiš in zemljišč v neposredni okolici cerkve. Za vsak poseg na takšnih objektih ali zemljiščih obstajajo posebna pravila in tudi prepovedi. Zaprosili bomo zavod v Kranju, da bi se pri zaščiti vendarle skušali osredotočiti najprej samo na cerkev,« je na morebitno možno delno rešitev težav, ki bi v obnovo mošenjske cerkve v prihodnje prinesla tudi nekaj državnega denarja, opozoril Globočnik.
