Poročila o ukrepih glede izvajanja kodeksa na področju boja proti dezinformacijam, sprejetih do konca lanskega leta, so komisiji med drugim predložila podjetja Google, Facebook, Twitter in Mozilla. Poročala so tudi sindikalna združenja, ki zastopajo oglaševalski sektor.

Kot so ocenili v Bruslju, je na nekaterih področjih opaziti naprednejše in obsežnejše delo, na primer v zvezi z zapiranjem lažnih računov ali onemogočanjem glavnih virov dezinformacij, medtem ko je drugod napredek slabši.

Evropski komisar za varnostno unijo Julian King je napredek pozdravil in dejal, da je ob bližajočih se volitvah v Evropski parlament dobrodošel vsak korak v boju proti dezinformacijam. Toda prizadevanja v tej smeri je treba pred majskimi volitvami še okrepiti, saj da si nihče ne želi, da bi dan po volitvah ugotovili, da bi lahko naredili več, je dejal.

Vzpostavitev »sistema za hitro obveščanje«

EU je decembra lani sprejela poseben akcijski načrt boja proti dezinformacijam, da bi tako »zaščitili demokracijo in javno razpravo«, tudi v luči prihajajočih volitev v Evropski parlament maja letos. Del tega akcijskega načrta je tudi spremljanje izvajanja kodeksa ravnanja na tem področju, h kateremu so pristopila internetna in oglaševalska podjetja. Ta naj bi Bruslju o ukrepih poročala na mesečni ravni.

EU naj bi vzpostavila tudi poseben »sistem za hitro obveščanje«. O tem so se prejšnji teden podrobneje ukvarjali tudi zunanji ministri članic, pri čemer je slovenski zunanji minister Miro Cerar napovedal, da naj bi ta sistem zaživel marca.

»Zdrava demokracija temelji na odprti, svobodni in pošteni javni razpravi. Naša dolžnost je, da zaščitimo ta prostor in ne dovolimo nikomur, da širi dezinformacije, ki podžigajo sovraštvo, delitve in nezaupanje v demokracijo,« je ob predstavitvi tega akcijskega načrta sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini.