Država je lani delno privatizirala NLB, za katero so po sanaciji leta 2013 veljali omejevalni ukrepi, ki so ji preprečevali konkurenčno prednost pred drugimi bankami, ter izravnalni ukrepi, ker je država delno prodajo večkrat odložila. Lastniki 65 odstotkov banke so postali različni vlagatelji, država pa je obdržala 35 odstotkov.
Ker pa prodaja celotnega državnega lastniškega paketa v višini 75 odstotkov minus ene delnice ni bila izvedena do konca lanskega leta, za NLB še vedno veljajo določene omejitve in zahteve, med drugim bi morala NLB skladno z odločitvijo Evropske komisije sprožiti tudi prodajo deleža v zavarovalnici NLB Vita.
Ta je največja bančna življenjska zavarovalnica na slovenskem trgu in na tretjem mestu med klasičnimi življenjskimi zavarovalnicami. NLB Vita skozi leta posluje uspešno. Po razpoložljivih podatkih iz zadnjega medletnega poročila je v prvih devetih mesecih lani obračunala za 57,85 milijona evrov kosmate zavarovalne premije oz. 9,3 odstotka več kot leto prej, njena bilančna vsota pa se je v medletni primerjavi povečala za slabih pet odstotkov na 466 milijonov evrov. Tržni delež zavarovalnice, brez upoštevanja pokojninskih družb, je znašal 14,8 odstotka.
Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je že ob uvrstitvi delnic NLB na borzo novembra lani izrazil upanje, da bo mogoče v pogovorih z Evropsko komisijo nasloviti upravičenost preostalih omejitev in zahtev in doseči njihovo odpravo. V pogovoru za Delo konec decembra lani je Brodnjak dejal, da je po prodaji 65 odstotkov banke napočil trenutek za nov dialog z Evropsko komisijo, saj da ni več upravičenih razlogov, da bi bila banka še naprej poslovno prikrajšana.
Zapiranje poslovalnic po državi
Na dialog z Evropsko komisijo očitno računa tudi vlada. »Vezano na preostale omejitve iz zavez, ki so bile dane Evropski komisiji iz naslova državne pomoči NLB, so pripravljene strokovne podlage za začetek pogovorov z Evropsko komisijo na strokovno-tehnični ravni,« so za STA te dni pojasnili na ministrstvu za finance.
Za banko pa, dokler država ne zniža svojega deleža na 25 odstotkov in eno delnico, obstajajo med drugim še prepoved prevzemov, prepoved agresivnega oglaševanja in opravljanja storitev lizinških poslov in faktoringa. NLB je medtem že decembra zaprla tudi 14 poslovalnic po Sloveniji, še eno mora zapreti do junija.
Po lanski privatizaciji NLB, ki se bo s prodajo še preostalih 10 odstotkov nadaljevala letos, Slovenijo v prvi polovici letošnjega leta čaka še en velik zalogaj - prodaja 100-odstotnega deleža Abanke, ki jo je treba izpeljati zaradi državne pomoči v letih 2013 in 2014. Slovenski državni holding (SDH) je postopek prodaje sprožil novembra lani, že takoj pa so vzniknila vprašanja, ali mora država res privatizirati vse banke.
