Sladkovodne ribe – Izjemen pomen avtohtonih ribjih vrst za ribolovni turizem pri nas
V slovenskih sladkih vodah živi več kot 90 vrst rib. Posebno so pomembne avtohtone, domorodne ribje vrste, ki so po eni strani veliko naravno bogastvo naših voda, po drugi strani pa so zelo cenjene tudi med športnimi ribiči. Prav avtohtone ribje vrste in njihov dober stalež sta izjemnega pomena za ribolovni turizem pri nas.
Kot posebnost jadranskega porečja veljata soška postrv (Salmo marmoratus) in soški lipan (Thymalus thymalus), posebnost rek donavskega porečja pa so sulec (Hucho hucho), potočna postrv (Salmo trutta fario) in lipan (Thymalus thymalus).
Na osnovi ribiških gojitvenih načrtov ribiške družine skrbijo za stanje in ohranjanje rib v skoraj 94 odstotkih slovenskih voda, v 6 odstotkih pa Zavod za ribištvo Slovenije.
Muharjenje
Pri nas in v svetu je muharjenje zelo popularna oblika športnega ribolova na rekah in tudi jezerih. Muharimo predvsem na postrvi in lipane, na ta način pa se da loviti tudi druge vrste rib. Danes je prav muharjenje najpomembnejši del slovenske ribolovne ponudbe.
Ribolov krapovcev in plenilk
V Sloveniji je veliko jezer, rek in gramoznic, kjer lahko ribiči zelo uspešno love krape in plenilke. Med plenilkami so najbolj zanimive ščuka, smuč, som, bolen. Tudi ta vrsta ribolova je v vzponu, zanimiva ni le za domače ribiče, ampak tudi za številne tuje.
Sulčelov
Sulec je največji slovenski salmonid in velja za kralja slovenskih rek. Ravno v Sloveniji je habitat sulca v primerjavi z drugimi podonavskimi državami eden najbolj ohranjenih in v njem prebivajo ene najbolj zdravih populacij te ribje vrste. Lovimo ga pretežno z vijačenjem, v zadnjem času pa vse več tudi z muharjenjem.
Ribolovni turizem v Sloveniji
Ribolovni turizem je zagotovo ena najvišjih oblik turistične ponudbe, ki jo lahko Slovenija ponudi. Pri tem je najpomembnejši del slovenske turistične ribolovne ponudbe muharjenje. Slovenija velja v svetu za eno najlepših in najzanimivejših ribolovnih dežel. Ribiči visoko cenijo, da imamo še vedno razmeroma dobro očuvano naravo, čiste vode in dober stalež rib v njih. Tuji ribiči so v veliki večini ljudje, ki spoštujejo naravo. Pri nas ostanejo v povprečju več dni in so pripravljeni zapraviti kar dosti denarja. Poleg lepote naših voda in bogastva rib v njih jih zanimajo tudi druge reči, od kulinarike, vin do naravnih in zgodovinskih znamenitosti. Posebej velja to za muharjenje, pa tudi za druge oblike ribolova. K nam prihajajo ribiči z vsega sveta. Največ jih je iz Francije, Italije, Avstrije, Nemčije, Švice in Skandinavije, narašča pa tudi število ribičev iz ZDA, Japonske, Južne Afrike, Rusije in številnih drugih držav.
Pomen promocije ribolovnega turizma v tujini
Za veliko povečanje števila tujih ribičev pri nas je zelo pomembna tudi uspešna promocija doma in še posebno v tujini. Pri tem igra pomembno vlogo udeležba na domačih in tujih sejmih. Na njih skupaj sodelujemo že več kot deset let Zavod za ribištvo Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Slovenska turistična organizacija, Turizem Ljubljana, ribiške družine in zainteresirane turistične organizacije. Doma sodelujemo na mednarodnem sejmu Alpe-Adria v Ljubljani in Mednarodnem sejmu lovstva in ribištva v Gornji Radgoni. Odkar smo začeli hoditi na specializirane ribiške sejme v tujini, predvsem v Franciji, Belgiji, Avstriji, Nemčiji, Skandinaviji in Angliji, se je obisk tujih ribičev iz teh držav močno povečal. Letos se bomo v februarju ponovno udeležili mednarodnega sejma muharjenja v Saint Etiennu, mednarodnega sejma ribolova v Vicenzi in marca mednarodnega sejma muharjenja v Londonu.
Slovenija je zelo zanimiva tudi za tuje novinarje, ki pišejo za ribiške revije. V zadnjih letih je bilo veliko ugodnih člankov o možnosti muharjenja v Sloveniji v ribiških revijah v Belgiji, Nemčiji, Franciji, Angliji in Skandinaviji. Tako so bili članki v nemški reviji Fisch & Fliege, angleških Trout and Salmon in Trout Fisherman in švedskih revijah Fiskejournalen in Flugfisken i Norden. Obiske tujih novinarjev organiziramo skupaj s Slovensko turistično organizacijo.
Ribiške družine, ki zelo uspešno razvijajo ribolovni turizem
V okviru Ribiške zveze Slovenije deluje 64 ribiških družin. Med njimi jih je kar nekaj, ki zelo uspešno razvijajo ribolovni turizem. V nadaljevanju smo zaprosili predstavnike nekaterih med njimi, da nam predstavijo svoje poglede na pomen ribolovnega turizma v njihovem delovanju.
Ribiška družina Tolmin, Milan Berlot, predsednik: »Ribiška družina Tolmin upravlja ribji živelj v 64 ha voda, imamo kar 147 km muharskih rek. Med njimi sta najpomembnejši Soča od Bovca do Mosta na Soči in spodnji del Idrijce s pritoki. Glavni ribolovni vrsti sta soška postrv in lipan, ki jima posvečamo največ pozornosti. V ribiški družini je 420 članov, imamo pa tudi 50 mladih članov, na kar smo še posebno ponosni. Na leto imamo tudi zelo veliko turističnih ribičev, tako domačih, še več pa tujih. Letno prodamo od šest do sedem tisoč turističnih ribolovnih dovolilnic. Največ tujih turistov prihaja iz nemško govorečih držav, Avstrije, Nemčije in Švice, sledijo jim Francozi, Italijani in Skandinavci. Izredno skrb posvečamo vzreji avtohtonih soških postrvi in lipanov za repopulacijo naših voda. Ribiška družina ima tri lastne ribogojne objekte, vališče in dve ribogojnici na Tolminki. Skupaj z drugimi nosilci turistične ponudbe Posočja velik pomen posvečamo promociji naših voda. Pri tem dobro sodelujemo z vsemi tremi občinami, Bovcem, Kobaridom in Tolminom, sosednjimi ribiškimi družinami, iščemo pa tudi dogovore z drugimi uporabniki voda, kot so kajakaši, kanuisti in raftarji.«
