Ameriško pravosodno ministrstvo je v ponedeljek razkrilo dve obtožnici, v katerih sodišči v New Yorku in Seattlu očitata kitajskemu telekomunikacijskemu podjetju Huawei ter njegovim hčerinskim družbam in finančni direktorici vrsto kaznivih dejanj od obvoza sankcij proti Iranu do kraje poslovnih skrivnosti. Gre za sicer že znani pregon, v okviru katerega je bila najodmevnejša prav lanska decembrska aretacija Huaweijeve finančne direktorice Meng Wanzhou v Kanadi na osnovi ameriške tiralice. Posledično so se poslabšali odnosi med Pekingom in Ottawo, povračilno so priprli dva kanadska poslovneža na Kitajskem ter obsodili na smrt tretjega kanadskega državljana, že priprtega zaradi domnevnega tihotapljenja mamil.

Triindvajset obtožnih točk

Obtožnica newyorškega sodišča vsebuje trinajst točk, v katerih Huawei obdolžuje zavajanja bank in ameriških oblasti glede povezav med samim podjetjem, njegovo ameriško hčerinsko družbo Huawei Device USA in iranskim Skycom Techom. Že leta 2007 naj bi prikrili sledi o lastništvu v iranskem podjetju z njegovo prodajo domnevno s Huaweijem nepovezani družbi, pri čemer se je pred štirimi leti razkrilo, da Huawei upravlja Skycom kot neuradno hčerinsko podjetje, glavne obtožbe o nadaljnjem kršenju ameriških sankcij proti Iranu, pranju denarja in nezakonitih denarnih nakazilih pa letijo prav na Mengovo.

Obtožnica v Seattlu zajema deset točk, in sicer dve iz naslova kraje in poskusa kraje poslovnih skrivnosti, sedem zaradi očitanih nezakonitih denarnih nakazil ter eno zaradi oviranja pravice. Huawei naj bi T-Mobilu ukradel tehnologijo za testiranje pametnih telefonov s pomočjo robotskega sistema, ki oponaša človeške prste.

Huawei že od aretacije Mengove, ki ob plačilu deset milijonov dolarjev varščine v Vancouvru z elektronskim sledilnikom čaka na sklep kanadskega sodišča o (ne)izročitvi ZDA, zatrjuje, da v ničemer ni navzkrižju z ameriško zakonodajo. Tudi glede omenjene kraje poslovnih skrivnosti navaja, da so zadevo s T-Mobilom razrešili pred dvema letoma. Poudarjajo, da so poskušali priti v stik z ameriškim pravosodnim ministrstvom, da bi se pogovorili o preiskavi, a so jih zavrnili brez pojasnila.

Bojazen pred vohunjenjem

Ob objavi obtožnic je direktor ameriškega zveznega preiskovalnega organa (FBI) Christopher Wray dejal, da »razgaljata Huaweijevo jasno in nenehno dejavnost pri izkoriščanju ameriških podjetij in finančnih institucij ter grožnjo, ki jo predstavlja svobodnemu in poštenemu globalnemu trgu«. Ponovil je tudi v ZDA že večkrat izražene bojazni glede »okuženosti« Huaweijevih naprav in telekomunikacijskih omrežij. Gre med drugim za nedokazane trditve, da bi mobilno omrežje 5G, ki bi ga postavilo podjetje Huawei, lahko predstavljalo velike možnosti za vdore in vohunjenje, pred katerim ZDA opozarjajo tudi zaveznice. Njihov spor s kitajskim podjetjem sicer traja že vse od leta 2012. Ameriški politiki so namreč takrat Huawei označili kot nevarnost za državo, saj jim podjetje ni želelo zagotoviti dostopa do občutljivih podatkov, ki jih hranijo o svojih uporabnikih. Zato so ZDA prepovedale uporabo vseh Huaweijevih naprav vsem zaposlenim v javni upravi.

Kitajsko zunanje ministrstvo je obtožnici proti enemu kronskih draguljev podjetniške Kitajske označilo za nerazumno uničevanje njihovih podjetij in znova pozvalo Washington, da prekliče pregon Mengove. Dodalo je, da bo odločno varovalo zakonite interese kitajskih družb, ter ocenilo, da sta v ozadju sodnih postopkov »močna politična motivacija in manipulacija«. Kako se bo to odrazilo na trgovinskih pogajanjih, ki so se začela v Washingtonu danes s podpredsednikom kitajske vlade Liu Hejem, še ni znano.