Bogomir Strašek je z družbo KLS Ljubno povezan že 47 let. V tem času je podjetje, ki je specializirano za proizvodnjo zobatih obročev za avtomobilsko industrijo, pripeljal do globalne odličnosti. Danes je v njem zaposlenih 250 ljudi, KLS ima 15-odstotni tržni delež v svetovnem merilu in 50-odstotnega v evropskem, 96 odstotkov proizvodov izvozijo, kar 97 odstotkov proizvodnih procesov je avtomatiziranih in robotiziranih. Produktivnost so od leta 2000 povečali za desetkrat, dosegajo izjemno dobičkonosnost, dodana vrednost na zaposlenega je 115.000 evrov, kar je skoraj trikrat več od slovenskega povprečja. Njihovi zobati obroči so vgrajeni v motorje kar 28 avtomobilskih znamk.
Začetki izjemne menedžerske poti
Njegova zgodba v Ljubnem ob Savinji se je začela že leta 1972, ko so mu kot 26-letniku zaupali vodenje kovinarskega obrata SGP Gradbenik z jasnimi navodili: ustvariti čim več delovnih mest in poslovati brez izgube. O tem, kaj ga čaka, ni preveč razmišljal, veselil se je, da bo bližje vrhovom Savinjskih Alp, ker so bile gore od nekdaj njegova ljubezen. Ko je začel, so bile razmere slabe, saj je več kot polovica proizvodnje potekala na prostem ali pod kozolcem, pozimi pa ni bilo ogrevanja. Vsa bremena so delavci prenašali ročno, strojev niso imeli. A že pet let kasneje je število zaposlenih povečal s 33 na 87, izdelke pa prodajal po celi Jugoslaviji. Leta 1982 je sledil skok v politiko, štiri leta je bil sekretar komiteja na občini Mozirje. Nato je ponovno prevzel mesto direktorja, takrat družbe TOZD Kovinarstvo Ljubno, zdaj KLS Ljubno, kjer je še danes.
Z drzno strategijo do globalne odličnosti
Zanj in za podjetje so bila najbolj stresna in težavna leta po letu 1991, ko je prišlo do razpada jugoslovanskega trga in so izgubili 90 odstotkov naročil, ker je večina njihovih kupcev propadla. Teh let, ko je iskal nove trge, programe in ko je bil boj za obstanek, se še danes spominja z grenkobo. Nato pa je leta 1996 zastavil drzno, novo strategijo podjetja – ozko specializacijo v proizvodnjo zobatih obročev, ki so še danes glavni produkt podjetja, z jasnimi pravili: kakovostni izdelki, storitve in dobava (še danes nikoli ne zamudijo dobavnega roka), stalno povečevanje globalne konkurenčnosti in uveljavljanje inovacij. Pravilnost te odločitve danes dokazujejo že naštete številke in rezultati.
Stavi na avtomatizacijo in robotizacijo …
KLS je med najbolj avtomatiziranimi in robotiziranimi podjetji v svoji dejavnosti na svetu. V proizvodnji imajo že okoli 150 robotov, s čimer so dosegli izjemno kakovost izdelkov – v zadnjih letih so imeli le eno reklamacijo na dva milijona dobavljenih zobatih obročev – vrhunsko produktivnost in globalno konkurenčnost. Kljub avtomatizaciji in robotizaciji ves čas povečujejo število zaposlenih, ti pa imajo za petino višje plače od slovenskega povprečja in najvišje božičnice v slovenski proizvodni dejavnosti. Njihova povprečna starost je le 38 let.
… ter predvsem na spoštovanje
Strašek pravi, da mu je bil vedno na prvem mestu človek – sodelavec. Pri odnosih z zaposlenimi izpostavlja medosebno spoštovanje, ki je temelj za dobro delovanje podjetja in doseganje poslovne odličnosti. Še danes čuti veliko odgovornosti do ljudi, da jim zagotavlja delo in dohodke, ter do lokalnega okolja. V podjetju sodelujejo z osnovnimi, srednjimi in višjimi šolami iz Zgornje Savinjske doline; osnovnošolcem ponujajo spoznavanje s poklici, dijakom in študentom pa omogočajo praktično delo s ciljem, da bi jih po končanem šolanju čim prej uspešno vključili v podjetje. Prav tako spodbujajo številne lokalne organizacije – od športnih do gasilskih, in donirajo različnim ustanovam.
Nikoli ni hodil »v službo«
Tako Strašek kot podjetje KLS Ljubno sta prejela že številna priznanja. Leta 2011 je KLS Ljubno postal zlata gazela, Bogomir Strašek pa je prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za gospodarske in podjetniške dosežke. Leta 2017 je prejel priznanje podjetnik leta, KLS pa je dobil priznanje za najboljše družinsko podjetje v Sloveniji 2017 (podeljuje jo mednarodna družba EY). V podjetju sta zaposleni hčeri in zeta, a Strašek kljub 72 letom ne bo šel v pokoj, ker, kot pravi, nikoli ni hodil »v službo« in ker lahko še veliko prispeva k rasti in razvoju podjetja. V podjetju je po njegovem tako kot na kmetiji. Gospodar se nikoli ne upokoji; posle sicer preda, a pomaga, dokler lahko. Straškovi dosežki v podjetju in širše tako sestavljajo izjemen menedžerski in voditeljski opus, zaradi česar je 17. prejemnik priznanja za življenjsko delo.
O priznanju za življenjsko delo
Združenje Manager podeljuje priznanje za življenjsko delo v menedžmentu stanovskim kolegom, ki so se svojimi dosežki in vplivom zapisali v zgodovino slovenskega managementa. Komisijo, ki je predlagala prejemnika priznanja, sestavljajo Andrej Božič (predsednik komisije), Tomaž Berločnik, Tjaša Kolenc Filipčič, Aleša Mižigoj, Saša Mrak, Sebastijan Piskar, Melanie Seier Larsen in Aleksander Zalaznik. Dosedanji prejemniki priznanja za življenjsko delo so: dr. Jožica Rejec, Aleš Mižigoj, Cvetana Rijavec, dr. Danica Purg, Stojan Petrič, Cvetka Selšek, Niko Kač, Milan Matos, Zlatko Kavčič, Tone Turnšek, Tone Krašovec, Bruno Korelič, Miloš Kovačič, Jože Stanič, Janko Kosmina in Marjan Prelc.
