Jamarjem iz Divače in Sežane je uspel podvig, ki bo imel pomembne posledice za raziskovanje Škocjanskih jam in reke Reke, ki teče skoznje. Eno leto so Luka Biščak in Albert Ličan iz Jamarskega društva Gregorja Žiberne iz Divače in Jaka Jakofčič iz Jamarskega društva Sežana raziskovali okolico Martelove dvorane v Škocjanskih jamah, z 2,2 milijona kubičnih metrov prostornine največjo odkrito podzemno dvorano v Evropi, preden so prebili nova rova, ki sta jih popeljala do dvorane. V rova, visoka od 30 do 50 metrov in prav toliko široka, so se prebili skozi strop najvišje Martelove dvorane, približno 70 do 80 metrov nad strugo reke Reke. Rova predstavljata nekdanjo strugo reke Reke.
Ključen je bil Fedrigov dihalnik
S tem odkritjem, predvsem pa s prebojem skozi strop dvorane bodo imeli raziskovalci več možnosti za preučevanje reke Reke ob visokih vodostajih, še posebej njenega skrivnostnega odtekanja v globine kraškega sveta. Rovov, ki so ju odkrili jamarji, ni mogoče videti s tal Martelove dvorane, kajti gre za fosilna rova, ki ob visokem vodostaju zelo pripomoreta k odtekanju voda iz Škocjanskih jam. Kot pravijo v Parku Škocjanske jame, na to nakazujejo sveže naplavine v najdenih rovih, predvsem les in razne plastenke.
Ključen za najdbo je bil Fedrigotov dihalnik, ki so ga našli v stropu dvorane. Iz njega je vel močan prepih, kar je nakazovalo na povezavo z zunanjim svetom. Preden so jamarji prišli do Fedrigovega dihalnika, so plezali po zahodni steni kanjona struge reke Reke, vse do stropa Martelove dvorane, ki ga je Luka Biščak s soplezalcema Borutom Lozejem in Iztokom Cencičem dosegel julija 2017. Zdaj je Biščaku, Ličanu in Jakofčiču, ki so najprej locirali dihalnik na površini glede na linijo plezanja v dvorani, do stropa Martelove dvorane uspelo priti še z zgornje strani. To pomeni, da je Martelova dvorana poslej dostopna vse dni v letu in ne samo v sušnih obdobjih, ko nivo vode močno upade, saj dosedanja pot ob kanjonu kar trikrat preči reko Reko.
Jama za raziskovanje
To pa še ne pomeni, da bo dvorana dostopna za vsakogar, na primer za adrenalinske turistične obiske. Nasprotno, kajti jama je še vedno zaprta. Kot je povedal Kristjan Rešaver, predsednik Jamarskega društva Gregorja Žiberne, ki je organiziralo ta podvig, gre za varovano območje. »Ne le, da ne bodo možni ogledi za javnost, dostop bo omejen tudi za jamarje. Jama bo namenjena raziskovanju,« je dejal in dodal, da je problem raziskovanja Škocjanskih jam predvsem izpostavljenost vremenskim razmeram in rečnemu režimu, kajti Reka je zelo nepredvidljiva in nevarna. »Zato smo se odločili, da odpremo dihalnik, ki je bil že prej znan. Tako smo prišli h koncu Škocjanskih jam, naprej so le še sifoni. Ta najdba nam bo olajšala raziskovanje ne glede na rečne pogoje,« je dodal Kristjan Rešaver in dodal, da povsem do konca odkrivanja tamkajšnjih jam še zdaleč niso prišli. »Konca ni nikoli,« je dejal smeje, nato pa pristavil, da bo v resnici konec, ko bodo prišli pod Divačo. »To je še slab kilometer,« je sklenil. aro, sta
