Slovenska rokometna strokovnjakinja Marta Bon tretjega mandata vodenja rokometnega kluba Krim ni dokončala. Leta 2016 jo je upravni odbor – po neuradnih informacijah zaradi slabih dosežkov kluba – po slabih dveh letih vodenja kluba razrešil z mesta trenerke. »Glavni razlog za prenehanje medsebojnega sodelovanja so različni pogledi na usmeritve kluba,« so po prekinitvi pogodbe takrat zapisali na uradni spletni strani kluba. »RK Krim Mercator se trenerki Marti Bon zahvaljuje za sodelovanje in pomemben prispevek k sanaciji kluba, ki ima ambicije znova igrati vrhunski ženski rokomet na evropskem nivoju. Bonova je člansko ekipo RK Krim Mercator prevzela v težkih časih in jo pomagala znova postaviti na noge,« so dodali.
Krimu želi v prihodnje vse dobro
Ker so ji v klubu po enostranski prekinitvi pogodbe ostali dolžni, jih je Bonova na sodišču terjala za 107.360 evrov. Danes je prišlo do poravnave. »S tem smo zaključili odprte teme, ki so ostale nedorečene ob imenovanju novega trenerja. Podrobnosti odgovora so zasebna zadeva med menoj in klubom,« je prek odvetnice Tine Šnajder Paunović sporočila Marta Bon. Po naših neuradnih podatkih je bil znesek poravnave manjši od polovice sprva zahtevane vsote, natančne številke pa nam ni uspelo izvedeti. A kaže, da hujše krvi med nekdanjo trenerko in klubom tudi po tožbi ni. »Vedno sem bila ponosna na uspehe kluba in zadovoljna, ker sem lahko tudi sama prispevala k marsikateri lepi zgodbi, ki smo jo ustvarili z ekipo. Tudi ko se je klub znašel v težavah in so me povabili, da pomagam spet sestaviti uspešno ekipo, sem bila pripravljena sodelovati. Krim ima pri meni posebno mesto in tudi v prihodnje želim ekipi vse dobro,« je še zapisala v izjavi.
Prejemnica Bloudkove nagrade
V mladosti uspešna rokometašica je vodenje Krima prvič prevzela po koncu igralske kariere, ko ga je vodila do leta 1994, najdlje pa je bila na njegovem čelu med letoma 2008 in 2011. Leta 2014 je vodenje kluba prevzela od Toneta Tislja, po njenem odhodu slabi dve leti pozneje pa je delo trenerja najprej začasno opravljal njen dotedanji pomočnik Jure Šterbucl, dokler je ni nasledil Uroš Bregar.
S krimovkami se je v času drugega mandata vsako sezono uvrstila med osem najboljših ekip v ligi prvakinj, kot selektorica pa se je s slovensko žensko rokometno reprezentanco uvrstila tudi na svetovno prvenstvo. Leta 2003 je v času drugega mandata na njenem čelu dosegla največji uspeh ženskih članskih reprezentanc med ekipnimi športi v Sloveniji – osmo mesto na svetovnem prvenstvu. Dve leti je vodila tudi švicarsko reprezentanco. Mnogo let je na različnih položajih sodelovala v Rokometni zvezi Slovenije (RZS), leta 2015 pa prejela Bloudkovo nagrado za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa. Od leta 1993 je zaposlena na fakulteti za šport.
