Pasivne zgradbe delamo že lep čas, seveda za naročnika, ki jih naroči. Ker so na voljo subvencije, je takšna stavba oziroma gradnja stroškovno skoraj enaka prej običajni slabi gradnji. Če na takšno stavbo vgradimo solarno fotovoltno elektrarno, ta proizvede celo več energije, kot je (individualna) stavba potrebuje, ostane celo dovolj električne energije za električno vozilo (medijsko znana je 10 let stara hiša Lumar za telovadca Mitjo Petkovška). Enodružinske hiše lahko na tak način postanejo brez težav samooskrbne, skoraj nič energijske stavbe. Takšnemu cilju se lahko približajo tudi večstanovanjski in poslovni objekti, le odločiti se je treba.

Z letom 2019 je po uredbi EU možno graditi le skoraj nič energijske stavbe v javnem sektorju, leto pozneje pa v zasebnem sektorju. Slovenija te zahteve EU ni upoštevala in zato je tožba logična in umestna. Na navedeno problematiko smo večkrat opozarjali. Ne le to. Naredili smo tudi številne takšne objekte tako v zasebni sferi kot v javnem sektorju (JSS MOL). Na izobraževanjih in konferencah smo opozarjali na razkorak med izjavami in zavezami dosedanjih vlad in stanjem v praksi in legislativi. Iz tujine smo tudi uspešno prenesli vse potrebno znanje in tehnologijo, tako da tehničnih in finančnih ovir ni. Obstaja pa ovira že pri upoštevanju obstoječih tehničnih predpisov, ki se jih stroka in investitorji ne držijo, in nikogar ni, ki bi uspešno nadziral tehnično ustrezno gradnjo in obnove. Stroka je zatajila pri dobri praksi in nadzoru, država pa pri predpisih in vzorčnih primerih ter ustreznih spodbujevalnih ukrepih. Namesto da bi bila država vzor tovrstne gradnje, ki je že v veljavi, še vedno gradi neprimerne stavbe in dopušča nekompleksne in nekakovostne obnove.

Vsi tisti, ki smo bili na tem področju pionirji in sedaj uveljavljamo dobro prakso na tem področju, smo razočarani nad brezbrižnostjo stroke in neodločnostjo države na tem področju. Morda bo tožba prekinila spanje in spodbudila prehod od besed k dejanjem.

Bojko Jerman, Dolsko