Znanstvena raziskava je obravnavala stališča državljanov glede zakonskega kaznovanja sovražnega govora kot tudi simbolov, ki so povezani s fašizmom in komunizmom, vključno z ustaškimi in partizanskimi gibanji in režimi. Avtorja sta v okviru raziskave na reprezentativnem vzorcu opravila anketi leta 2016 in 2018 ter primerjala rezultate, piše na spletni strani revije.
Prepovedali bi neposredni sovražni govor
Več kot 80 odstotkov anketirancev iz lanske raziskave bi prepovedalo neposredni sovražni govor, ki spodbuja nasilje in diskriminacijo določenih skupin, kot tudi uporabo nacističnih simbolov, kar je nekoliko več kot leta 2016.
Od leta 2016 do 2018 se je povečal tudi delež oseb, ki bi prepovedale ustaški slogan Za dom spremni na 50 odstotkov, jih je pa 47 odstotkov na drugi strani mnenja, da bi morali ohraniti spomenike iz domovinske vojne s tem napisom.
Za večino anketirancev je sprejemljivo ustaško geslo ko gre za domovinsko vojno, medtem ko ga obsojajo, ko gre za Neodvisno državo Hrvaško (NDH).
Skrajno leve ali desne grožnje ni
Ko se ustaški slogan uporablja kot del spominske slovesnosti za hrvaške vojake iz domovinske vojne, ni možno ločiti pozitivnega patriotizma v boju za neodvisnost Hrvaške od revizionističnega sprejemanja dediščine NDH in pregona srbske manjšine kot legitimnega političnega cilja, sta izpostavila avtorja, izredna profesorja na zagrebški fakulteti za politične vede Nebojša Blanuša in Enes Kulenović.
Avtorja sta v okviru raziskave opazila tudi, da so tisti, ki bi radi prepovedali komunistične simbole in ohranili fašistične simbole, imena cest in spomenike, običajno bolj avtoritativni, uperjeni proti demokraciji in nasprotujejo pluralizmu.
Čeprav po njunih ugotovitvah na Hrvaškem ne obstaja skrajno leve ali desne grožnje demokratični ureditvi države, opozarjata pred porastom izključujoče politične retorike na vseh ravneh, ki je uperjena predvsem proti manjšinam.
