Španija, Francija, Nemčija in Velika Britanija so predsedniku Nicolasu Maduru postavile ultimat, ki ga je uradni Caracas že zavrnil. V soboto pa je washingtonska administracija kot glavni režiser in z retoriko iz časa hladne vojne v varnostnem svetu OZN pozvala vse države sveta k priznanju Juana Guaidoja za novega predsednika Venezuele, medtem ko je Rusija njegovo razglasitev označila za poskus državnega udara.
Španski premier Pedro Sanchez je na tiskovni konferenci v soboto izjavil, da bo Španija priznala novega venezuelskega predsednika, če Nicolas Maduro ne bo sklical novih volitev v naslednjih osmih dneh. Sanchez je dejal: »Nočemo postavljati niti odstavljati vlade, hočemo le svobodne, demokratične in transparentne volitve v Venezueli,« medtem ko je španska opozicija zahtevala takojšnje priznanje Guaidoja. Z enako ultimativno zahtevo, kot jo je podal španski premier, so se zatem oglasile francoska, nemška in britanska vlada, ker da volitve maja lani v Venezueli niso bile demokratične in zato Maduro ni legitimen predsednik. Guaido se je Sanchezu za to potezo zahvalil, Maduro pa je njegov ultimat zavrnil in španskemu predsedniku priporočil, naj jih kar sam skliče v Španiji, saj ni bil izbran na volitvah.
Pompeo zahteva izbiro strani
Evropska komisija je svojo izjavo prav tako oblikovala v soboto. Zaradi nestrinjanja Avstrije in Grčije s priznanjem legitimnosti Guaidoju je Madura zgolj pozvala k izvedbi svobodnih, transparentnih in poštenih predsedniških volitev v skladu z mednarodnimi demokratičnimi standardi, ni pa mu postavila časovnega ultimata oziroma možnosti, da EU prizna Guaidoja. Izjava, ki jo je podprla tudi Slovenija, kaže na razhajanja stališč držav članic in predsednika evropske komisije Donalda Tuska ter predsednika evropskega parlamenta Antonija Tajanija, ki sta na strani Trumpove administracije.
Na washingtonsko zahtevo se je v soboto sestal tudi varnostni svet Združenih narodov (VS ZN). Vodja ameriške diplomacije Mike Pompeo je predlagal resolucijo, s katero bi Guaidoja priznali za začasnega venezuelske predsednika. Poudaril je: »Čas je, da izberete, na kateri strani ste. Nič več prelaganja, nič več igric. Ali ste na strani svobodnih sil ali ste v ligi z Madurom in njegovim kaosom.« Po njegovih besedah so ZDA pravi prijatelj venezuelskega ljudstva, medtem ko Rusija, Kitajska, Iran in Kuba »podpirajo režim, ki krši človekove pravice lastnega naroda«. Države je pozval k prekinitvi vseh finančnih transakcij z Madurovo vlado in k preusmeritvi sredstev Guaidoju. Na Pompeov poziv je ruski veleposlanik pri OZN Vasilij Nebenzija odgovoril: »Venezuela ne predstavlja grožnje miru in varnosti,« in označil namen ZDA za poskus državnega udara v Venezueli. Dejal je, da gre za obžalovanja vredno »umazano politično igro« in za poskus Washingtona, da destabilizira vso regijo z »vsiljevanjem lastne volje drugim narodom«. Nebenzija je kot provokacijo označil tudi zahteve evropskih držav, naj Maduro v osmih dneh skliče nove volitve. Sprejetje resolucije, ki jo je predlagal Pompeo, sta z vetom preprečili Rusija in Kitajska skupaj z Južno Afriko in Ekvatorialno Gvinejo.
V Venezueli vladajo zdaj napete razmere in nekakšna pat pozicija: Guaido s podporo parlamenta in ZDA na eni strani ter Maduro z nadzorom nad državnim aparatom in s podporo varnostnih služb ter vrha pravosodja. Vrhovnemu sodišču je naložil, da sproži kazenski postopek proti Guaidoju in opozicijskim članom parlamenta, kar se do zdaj ni zgodilo. V petek je Guaidoju ponudil dialog »kjer koli in kadar koli«, a ga ta ni sprejel, temveč je za ta teden napovedal množične demonstracije.
V soboto je Venezuelo zapustila skupina ameriškega ne nujnega diplomatskega osebja, potem ko je Maduro prekinil diplomatske odnose z ZDA, čeprav je nazadnje podaljšal rok za odhod ameriških predstavnikov na 30 dni in predlagal dogovor o začasnem uradu ZDA v Caracasu in obratno.
