Pred hišo, v kateri sta obupana starša malčka zadnja dva tedna preživela v smrtni grozi, se je ob drugi uri ponoči zbralo kakšnih 40 vaščanov. Tišino je pretrgal jok iz hiše, potrdili so novico, na katero so tako dolgo čakali, a vendar upali, da bo po čudežu drugačna – reševalci so se prebili do trupla malega Julena. »Na žalost so reševalci ob 1.25 dosegli mesto, kjer naj bi bil Julen Rosello, in našli truplo malčka,« je na twitterju objavil predstavnik andaluzijskih lokalnih oblasti Alfonso Rodriguez Gomez de Velis. »Vsi v Španiji občutimo neskončno žalost Julenove družine. Pozorno smo spremljali vse korake, da bi ga našli. Vedno bomo cenili neomajna prizadevanja tistih, ki so ga v teh dne iskali,« je tvitnil španski premier Pedro Sanchez.
Vrtina preozka za spust vanjo
Dvoletnik je 13. januarja med igro na posestvu sorodnikov v kraju Totalan v bližini Malage na jugu Španije padel v na črno zgrajeno vrtino oziroma vodnjak, luknja katerega ni bila primerno zadelana. Reševalna ekipa je v naslednjih trinajstih dneh naletela na številne ovire, ki so upočasnjevale skorajda nečloveške napore okoli 300 gasilcev, policistov, vojakov, rudarjev, reševalcev in prostovoljcev. Prva težava je nastala še pred samim začetkom reševanja – vrtina, v katero je padel Julen, je namreč široka zgolj 25 centimetrov in globoka 110 metrov, ožina pa je preprečevala neposreden spust reševalcev vanjo. Obenem so se morali prepričati, da je dvoletnik sploh padel vanjo, saj tega nihče ni videl. Zato so najprej poiskali sledi in s primerjavo DNK potrdili, da se je to res zgodilo. Ob tem so naleteli na še eno težavo – robotska kamera, ki so jo spustili v ozko vrtino, se je na 71 metrih globine ustavila, najverjetneje zaradi kamenja in zemlje, ki je pod seboj najverjetneje pokopala dečka. Takrat so tudi ugotovili, da potrebujejo alternativen načrt reševanja.
Trdne kamnine podaljšale reševanje
Odločili so se za kopanje najprej vzporednega, a širšega jaška, posledično pa še vodoravnega med obema vrtinama. Ker časa za preučevanje terena ni bilo, so strokovnjake – najboljše inženirje, gasilce in reševalce iz države in Evrope - ob kopanju presenetile številne izjemno trdne kamnine, ki so navpično vrtanje vzporednega tunela iz predvidenih petih podaljšale na 55 ur. Dolgo je trajalo tudi kopanje vodoravnega rova, po katerem so se prebili do trupla dečka. Osmerica rudarjev, ki so jih na pomoč prepeljali s severa države, je delala v ekipah po dva, kopali pa so v 40-minutnih izmenah. Reševalni jašek je namreč širok zgolj meter in pol, zaradi pomanjkanja kisika pa so morali s seboj nositi posebne kisikove bombe.
Da bodo dečka našli živega, so proti koncu verjetno verjeli samo še Julenovi starši in prebivalci kraja Totalan, ki jih je tragedija združila. Zgodba, ki jo je iz dneva v dan spremljalo vse več španskih in mednarodnih medijev, je ustvarjala dodaten pritisk tako na reševalce kot družino ubogega fanta, saj takšne pozornosti v tako kritičnih trenutkih niso bili vajeni. Z najdbo trupla dvoletnika pa se starša znova podajata na pot tragedije, ki sta jo prehodila že pred dvema letoma, ko sta zaradi nenadnega zastoja srca pokopala triletnega sina.
