Na fotografijah družbenih omrežij je danes mogoče videti žensko v postelji, ob kateri ležita geparda, ali pa moškega, ki se na svojem vrtu igra z gepardom, spet neki drugi Arabec ga vozi v svojem velikem avtu, ali pa zver, ki je najhitrejša žival, teče ob avtu. V Združenih arabskih emiratih, Katarju, Kuvajtu, Bahrajnu in Savdski Arabiji imajo nezakonito ujete geparde za hišne ljubljenčke, zaradi česar je ta vrsta še bolj ogrožena kot sicer.

Po pisanju pariškega dnevnika Le Monde iz savane na tak način vsako leto iztrgajo 300 gepardov, kar v zadnjih petih letih pomeni 1500 predstavnikov teh živali. »Te številke se zdijo majhne v primerjavi z več deset tisoč pobitimi sloni, v resnici pa so dramatične,« pravi William Crosmary, direktor programa nevladne organizacije Traffic, ki poskuša preprečiti divji lov in nezakonito trgovino z divjimi živalmi v vzhodni Afriki.

Gepardov je 7100, 1367 prodanih

Število gepardov, ki so znani po tem, da lahko tečejo tudi 110 kilometrov na uro, je v zadnjih sto letih upadlo s 100.000 na komaj 7100, kot so ocenili njihovo število leta 2016. Še v začetku 20. stoletja se je njihov življenjski prostor razprostiral od porečja reke Kongo pa vse do Indije, tako da jih je bilo mogoče videti tudi v današnjem Iranu in Pakistanu. Danes pa živijo samo še na desetih odstotkih tega nekdanjega prostranega ozemlja, v Iranu na primer samo še ob puščavi Kavir v osrednjem delu Irana, kjer imajo svetlejši kožuh kot »bratranci« v Afriki in kjer jih je morda vsega skupaj samo še 50.

Divji lovci jih sicer lovijo predvsem na afriškem rogu, to je na severu Kenije, v Etiopiji in Somaliji, od koder potem ni daleč do Arabskega polotoka. Največkrat geparde v zalivske države prepeljejo z letalom. Nevladne organizacije ocenjujejo, da jih kar polovica na poti do svojih novih gospodarjev pogine, ker prekupčevalci zanje ne skrbijo ustrezno. Veliko pa jih pogine kasneje, v nekaj mesecih ali letih, tudi zato, ker jih hranijo z mačjo hrano in jih imajo zaprte v kopalnicah. »Gepard, ki ga vzamemo iz narave, je mrtev gepard,« pravi Patricia Tricorache iz Sklada za ohranitev geparda. »Med letoma 2012 in 2017 sem naštela 1367 gepardov, ki so bili naprodaj v zalivskih državah, kar je petina vseh še živečih gepardov v naravi.« Večina teh oglasov je iz Savdske Arabije, pojavljajo pa se na instagramu. Pri tem se nihče ne skriva, saj so navedeni telefonske številke in naslovi prodajalcev. Kupci pa tako ali tako nočejo ostati neznani, saj se razkazujejo skupaj z zvermi na družbenih omrežjih, samo da bi dobili čim več všečkov in komentarjev. Tricorachejeva je jezna: »Gre za iztrebitev vrste zaradi všečkov, mode, lastnega ega in družbenega ugleda.«

Divji lovci so revni Somalci

V Združenih arabskih emiratih in Kuvajtu je gepard postal že prava moda. Ne udomačujejo jih več kot nekoč le aristokrati za lov na gazele. Tako je mogoče pogosto videti geparda, ki ga gospodar sprehaja po ulici, ali pa včasih koga preseneti glava zveri, ki pokuka skozi okno avtomobila.

Pred dvema letoma so sicer v Združenih arabskih emiratih uvedli zakon, po katerem je mogoče s 167.000 evri kaznovati vsakogar, ki bi imel doma »nevarno« žival. Podobni zakoni naj bi bili tudi v drugih zalivskih državah, a samo v Združenih arabskih emiratih si resnično prizadevajo, da bi nakupe gepardov preprečili. Divji lovci so predvsem revni Somalci, ki s tem zagotovijo preživetje svoje velike družine. Poleg tega v gepardih vidijo sovražnike svojih čred. Bogate države bi morale več sredstev nameniti somalijski vladi, da bi preprečila divji lov. »Čas se izteka. Gepard bi lahko izginil s številnih območij na vzhodu Afrike, kjer se je razpasel divji lov,« pravi Patricia Tricorache. Po nekaterih ocenah se bo število gepardov v prihodnjih petnajstih letih zmanjšalo s 7100 na 3500. Tako bi se lahko zgodilo, da bo človek sredi tega stoletja še zadnjič videl žival teči 110 kilometrov na uro.