Edina svetla točka ostaja nedvomno živ duh podpore ideji združene Evrope med ljudmi, in to kljub mrtvemu duhu evropskega političnega vodstva. Bo pa zato treba pred volitvami postaviti nekaj neizogibnih ciljev. Mednje gotovo spadajo predlaganje novih kandidatov (ne pa »novih« starih ali dosmrtnih strankarskih funkcionarjev), korenito zmanjšanje evropske birokracije na vseh nivojih (tako po številu kot plačah), korenito zmanjšanje neumnih aktivnosti (na primer selitve iz Bruslja v Strasbourg in nazaj), predvsem pa povezovanje civilne družbe ter organizacij (ne pa paradiranje zgolj odtujenih politikov in jalove diplomacije). Danes so civilna družba in organizacije omejene na birokratsko spretnost iskanja denarja, na področju sporazumevanja pa na diskriminacijo nacionalnih jezikov s kolonialno angleščino.

Kulturno-jezikovni kolonializem angleščine ogroža nacionalne jezike ter identiteto in zato vzpodbuja nacionalizme. Mladi takšno diskriminacijo in neenakopravnost čutijo, vendar jim politiki ne ponudijo drugačne možnosti. Prav možnost ohranitve identitete na eni strani z možnostjo enakopravnega sporazumevanja na drugi strani pa je pogoj za enakopravno sodelovanje. To je očitno eden od pomembnih pogojev za povezovanje civilne družbe, še posebno mladih, in drugačno Evropo.

Politiki so doslej (razen nekaj izjem) doma povzročili materialno in moralno obubožanje, še posebno če primerjamo sedanje stanje s tistim, ko smo dobili samostojno državo. Ne vemo, ali bo odslej drugače. Pa bi lahko Evropi ponudili razmislek o neuvrščeni politiki, o socializmu, o samoupravljanju (ali vsaj soupravljanju), o človekovi pravici do enakopravnega sporazumevanja itd.

A kot pravi podnaslov članka: Evropejci vseh dežel – združite se! Ali še bolje – zbudite se!

Janez Zadravec, Ljubljana