Pa vseeno, 19. julija 1969 se je v Miamiju na tekmovanju Miss Universe v polfinale, med 14 najlepših na svetu, uvrstila slovenska lepotica Nataša Košir. Med 61 uvrščenimi je zmagala Filipinka Gloria Diaz. Po drugi strani se je pred 50 leti, natančneje 21. julija, začela tako imenovana cestna afera, ki je pomenila prvi večji slovenski upor proti federativnim silam v Beogradu, a se je končala s porazom liberalnih sil in zmago konservativcev, trših komunistov, ki so leta 1972 dokončno odstranili predsednika slovenske vlade oziroma Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije Staneta Kavčiča ter njegove somišljenike. A trda linija ni bila uspešna ali pa ni hotela preprečiti delovanja vseh nasprotnikov: v Ljubljani je bila pred 50 leti ustanovljena Zveza združenj samostojnih obrtnikov Slovenije, v Mariboru pa podružnica ljubljanske teološke fakultete.

Cestna afera 

Slovenska vlada je za novico, da v Slovenijo ne bo posojil za avtoceste, menda izvedela šele, ko je jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug 21. julija 1969 objavila, da federacija ne bo financirala gradnje avtocestnih odsekov Hoče–Levec in Postojna–Razdrto in da bodo posojila šla za ceste v Srbiji, Bosni in Črni gori. Večer je 26. julija objavil članek »ZIS je Slovence potegnil za nos«, za katerega so prišle informacije iz tabora premierja Staneta Kavčiča, ki je želel, da mahinacije iz Beograda v celoti pridejo v javnost. Slovenski izvršni svet je poslal v Beograd, predsedniku zvezne vlade (Slovencu) Mitji Ribičiču, protestno pismo, a mu seveda ni uspelo. Še več, po sestanku vrha jugoslovanske Zveze komunistov 7. avgusta na Brionih je Josip Broz Tito slovensko vodstvo obtožil nacionalizma in rušenja enotnosti Jugoslavije. Napeta situacija v Sloveniji, kjer je prišlo tudi do protestov, se je počasi umirila, ko so stare sile zamenjale večino tistih, ki naj bi bili vmešani v dogodke, ob politikih tudi nekaj družbenopolitičnih delavcev, ki so bili preveč naklonjeni Kavčiču. Stane Kavčič je odstopil 4. novembra 1972.  

Ustanovitev Radia Študent

Radio Študent je bil ustanovljen kot posledica delovanja študentskih gibanj s konca šestdesetih. Prvič se je iz ljubljanske Rožne doline oglasil 9. maja, da bi študentsko poslušalstvo informiral o aktualnih dogodkih in težavah, a je kmalu prerasel to vlogo. Postal je alternativa uradnim medijem, pomembno vlogo pa je odigral v vseh fazah slovenskega osamosvajanja, naj je šlo za pankovsko gibanje konec sedemdesetih in v osemdesetih ali za afero JBTZ leta 1988. Radio velja za valilnico najboljših slovenskih novinarskih kadrov in glasbenih urednikov.

Ustanovitev teološke fakultete – enote Maribor

Enota teološke fakultete v Mariboru letos zaznamuje 50 let delovanja. Čeprav ima študij teologije v Mariboru tradicijo. Visoka bogoslovna šola je delovala od leta 1859 do 1941, ko so jo Nemci, kot mnoge slovenske ustanove, ukinili, bogoslovci pa so odšli študirat v Ljubljano. Leta 1969 je postala ljubljanska teološka fakulteta tako natrpana, verjetno pa tudi politična situacija manj nevarna, da so v Mariboru ustanovili posebno enoto. Mimogrede, dekan teologije je bil Vilko Fajdiga, mariborski rektor pa pomožni škof Vekoslav Grmič.

Ustanovitev Primorskega dramskega gledališča

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je bilo ustanovljeno z imenom Primorsko dramsko gledališče pred 50 leti. Gledališče je sicer nastalo že prej, leta 1955, z imenom Goriško gledališče, pred 50 leti pa se je dokončno profesionaliziralo in postalo ena temeljnih kulturno-umetniških ustanov na meji z zahodom. Gledališče je ob prelomnici vodil slovenski filmski in gledališki režiser ter dramaturg Jože Babič. Leta 2004 so teater preimenovali v Slovensko narodno gledališče Nova Gorica in danes ga v celoti financira država.

Sedmina – Pozdravi Marijo 

Pred 50 leti je bil posnet eden najboljših slovenskih filmov, zgodba o ilegalcih v okupirani Ljubljani med drugo svetovno vojno, po romanu Bena Zupančiča iz leta 1965. Roman je naletel na mešane odzive, filmu v režiji Matjaža Klopčiča pa je uspelo. Pravijo, da predvsem zaradi sedemminutne scene streljanja v ljubljanskem Tivoliju in najboljše vloge Mirka Bogataja (ilegalca Popaja), ki v tej sceni umre. »Sama smrt je z režijskimi prijemi povzdignjena v brezčasno in bolečo lepoto,« je povedal naš kritik Zdenko Vrdlovec. Igrali so še Rade Šerbedžija, Snežana Nikšić, Milena Dravić, Relja Bašić in Tone Slodnjak.

Barkovljanka

Tako kot je Trst tudi malo slovenski, je tudi največja jadralska regata na svetu tudi malo naša. Če ne zaradi drugega, pa zato, ker je ena boja postavljena v našem morju, pa tudi zato, ker so regato večkrat osvojili naši jadralci na tujih, včasih tudi na slovenskih jadrnicah. Oktobra pred 50 leti je bila prireditev še zelo lokalno obarvana. Zmagala je jadrnica Betelgeuse, ki jo je vodil Piero Napp. Pravijo, da je na zadnji regati pred zimo leta 1969 nastopalo 51 bark, na 50. regati, drugo nedeljo lanskega oktobra, jih je bilo rekordnih 2689.

Vidmarjev memorial

V spomin na velemojstra dr. Milana Vidmarja (1885–1962) je Šahovska zveza Slovenije organizirala prvi Vidmarjev memorial, ki se je odvijal med 2. in 20. junijem v Ljubljani. Zmagal je slovenski šahist Albin Planinc, ki je za sabo pustil tudi takšne mojstre, kot so bili Svetozar Gligorić, Wolfgang Unzicker, Georgi Tringov, Robert Byrne… V naslednjih letih so na memorialu zmagovali Lajos Portisch, Anatolij Karpov, Bent Larsen in Jan Timman. V zadnjih letih je tekmovanje zamrlo in kadar ga organizirajo, se šteje zgolj za slovensko prvenstvo.

Na vrhu nebotičnika

Festival Slovenska popevka je v svoji sedmi izdaji potekal 12. in 13. junija v Hali Tivoli. Zapeli so 20 novih skladb, zmagali pa sta pri občinstvu Neizpeta melodija Lidije Kodrič in pri stroki Zakaj tvoj dom, zakaj moj dom Jožice Svete. A v zgodovino se je gotovo najbolj zapisala takrat spregledana ponarodela Na vrhu nebotičnika (Mala terasa), ki so jo zapele Bele vrane, napisala pa sta jo skladatelj Jure Robežnik in pesnik Gregor Strniša. Neuradna ljubljanska himna ima tudi zelo znano priredbo v izvedbi Magnificove nekdanje skupine U'redu.

Ptujski festival

Najstarejši slovenski narodno-zabavni festival je nastal na Ptuju. Na prvem festivalu, ki je potekal leta 1969 v organizaciji Radia Ptuj, so se tudi na ta način priklonili praznovanju 1900-letnice prve omembe mesta Ptuj. Na prvi izvedbi festivala so nastopili Ansambel Jožeta Krežeta, Trio Rudija Bardorferja, Trio Franca Flereta, Ansambel Frančka Žibrata, Fantje vseh vetrov in mnogi drugi. Najlepša pesem o Ptuju je bila Stoj še dolgo, Ptuj ponosni Jožeta Krežeta, publika pa je glasovala za Prvi ples ansambla Veseli slavčki.

Slovenski športni klubi

Leta 1969 so košarkarji Olimpije v zvezni ligi osvojili drugo mesto, takoj za Crveno zvezdo iz Beograda. Iz lige je izpadel Slovan, ki ga je zamenjal košarkarski klub iz Maribora. Nogometaši Olimpije so bili na 12. mestu, Maribor štiri mesta nižje in tudi v nogometu je bila prva Crvena zvezda. V rokometni jugoslovanski ligi je osvojila prvo mesto Crvenka, Celjani so bili na 14. mestu in so komaj ostali v ligi. Najboljše je šlo našim pri hokeju na ledu. Prvaki so bili Jeseničani, Olimpija je bila tretja, Kranjska Gora peta, Slavija šesta.