Grškemu premierju Aleksisu Ciprasu je za potrditev dogovora o preimenovanju Makedonije v Severno Makedonijo po najtesnejši zaupnici njegovi vladi pred tednom dni danes uspelo zbrati 153 glasov v 300-članskem parlamentu.
Vodja opozicijske Nove demokracije Kiriakos Micotakis je po tridnevni razpravi, ki so jo spremljali nasilni protesti v več grških mestih, skušal ratifikacijo sporazuma, ki Severni Makedoniji odpira vrata v Nato in v pogajanja z Evropsko unijo, preprečiti tudi s pozivom svojim poslancem h kolektivnemu odstopu, a se je vse skupaj končalo z glasovanjem, v katerem se je proti potrditvi lanskega Ciprasovega »zgodovinskega dosežka« z Zaevom izreklo 146 poslancev.
Tako ga je znova označil grški premier, ko je po glasovanju dejal: »To je zgodovinski dan za Grčijo, saj je odpravljen problem, ki je oviral našo zunanjo politiko.« Še bolj je razrešitev 28 let trajajočega nesoglasja na balkanskem jugu navdušila predsednika evropskega sveta Donalda Tuska. Tvitnil je: »Bili so domiselni, prevzeli so tveganje, pripravljeni so bili žrtvovati lastne interese za splošno dobro, misija nemogoče je končana!«
Razgrete razprave in po nasilnih protestih minulo nedeljo v četrtek še vročekrvno dogajanje pred grškim parlamentom je danes ohladil tudi mrzel dež, saj so vztrajali le najbolj zagrizeni nasprotniki sporazuma o novem makedonskem imenu. Znotraj se je medtem po enodnevnem podaljšku izčrpalo več kot dvesto govornikov, ki so dodobra kršili zapoved o le šestminutnih obrazložitvah, ki jih je predsednik parlamenta popoldne sklenil s pozivom preostalim, naj svoje oddajo pisno, in sklical glasovanje. Ne le pred parlamentom, tudi iz ust poslanca skrajno desničarske Zlate zore je bilo slišati, da gre pri ratifikaciji za nacionalno izdajo, v zraku pa je obvisel občutek, da bi v primeru referenduma Grki prespanski sporazum zavrnili. Že z mislimi na jesenske parlamentarne volitve je vodja opozicije Kiriakos Micotakis med drugim dejal, da »ta sporazum ne bi smel biti nikoli podpisan in dan parlamentu v ratifikacijo«, ter vse skupaj ocenil za »nacionalni poraz, nacionalno zmoto v nasprotju z resnico in zgodovino naše države«.
Sledilo naj bi vabilo v Nato
Po ratifikaciji sledi s Severno Makedonijo izmenjava diplomatskih not o potrditvi prespanskih sporazumov, ki poleg omenjenega imena grške severne sosede in korakov v zvezi z njim zajemajo še prihodnje meddržavne odnose in konec začasnega meddržavnega dogovora iz leta 1995, s katerim so Atene pod taktirko Združenih narodov priznale makedonsko suverenost in odpravile pred tem uvedene sankcije proti Skopju, obe strani pa sta se zavezali k iskanju zanju sprejemljivega državnega imena. Obe državi morata o ratifikaciji obvestiti še mednarodne organizacije z ZN na čelu, že julija pa bi bila lahko Severna Makedonija uradno povabljena v Nato, če bodo Atene, kot se je danes neuradno izvedelo, že februarja sprejele s tem povezan protokol.
Politični analitiki in zlasti grški komentatorji se ne posvečajo toliko sami ratifikaciji, ki je bila po izrečeni zaupnici Ciprasu pred tednom dni vendarle pričakovana, četudi z najtesnejšo večino. Ugotavljajo, da je premier zanjo zastavil svojo politično agendo pred zdaj že kar bližnjimi jesenskimi rednimi volitvami ob trenutnih javnomnenjskih raziskavah, ki mu kažejo več kot desetodstotni zaostanek za opozicijsko Novo demokracijo. Priznavajo mu, da je uspešno vnesel razkol v manjše stranke, recimo v donedavne koalicijske Neodvisne Grke, katerih del ga je podprl, obrambni minister Panos Kamenos iz njihovih vrst pa je že prejšnji teden zaradi Makedonije protestno odstopil. Podobno so se ob sporazumu s Skopjem razdelili trije poslanci sredinske Potami, kar bo v prihodnjih mesecih po mnenju grških medijev dovolj, da Cipras do volitev skozi parlament pripelje še nekatere svoje zamisli, zlasti v socialni sferi.
Makedonski premier Zoran Zaev, ki je s Ciprasom lani sklenil sporazum in njegove zahteve z mnogo napori spravil skozi parlamentarno proceduro po neveljavnem referendumu, je grškemu kolegu čestital ob »zgodovinski zmagi« in v tvitu zapisal: »Naj bo večen prespanski sporazum, naj bosta večna mir in blaginja na Balkanu in v Evropi.« V vodstvu EU so podarili, da sta »državi izkoristili to edinstveno priložnost, ki je primer sprave za Evropo kot celoto«, podobno pa so se na vest iz Aten odzvali tudi v drugih prestolnicah Unije in na sedežu Nata.
Ekonomska dobrobit za Grčijo
Todor Pendarov, makedonski politični analitik, pravi, da bo Cipras ostal zapisan kot velik voditelj, saj ima rešitev spora pozitivne učinke za širši Balkan, ker blaži medetnične napetosti v Makedoniji, antagonizme z Bolgarijo, pozitiven je v luči spora med Beogradom in Prištino. Verjame tudi, da bo sporazum obstal ne glede na kritike opozicije in precejšnjega dela javnosti v obeh državah. »Makedonska opozicija ni nikoli ponudila nobene alternative. Če ne gremo v Nato, kam pa gremo?« pravi Pendarov. Prav tako ne verjame, da bo sporazum razveljavila grška opozicija, kot napoveduje, če bo oktobra zmagala na parlamentarnih volitvah. »Te izjave so bolj za domačo rabo. Ne pozabite, da za dogovorom stojijo ZN in ZDA. Zelo težko ga bo razveljaviti, niti ne vem, kaj bi to Grčiji prineslo, sploh če Makedonija do oktobra že postane članica Nata, kot upamo, da bo,« pravi. Zdaj bo namreč v državah članicah zavezništva verjetno hitro steklo potrjevanje pristopnega protokola o vstopu Makedonije v Nato. Slovenska vlada in državni zbor sta že dala soglasje, da ga slovenski veleposlanik pri Natu podpiše. To pa mora storiti tudi Grčija, kar je pogoj za dokončno uveljavitev sporazuma med državama.
Na vprašanje, kaj Grčija pravzaprav ima od dogovora, pa Pendarov pravi, da je zaradi grškega trmoglavljenja obstajala nevarnost, da se Makedonija v mednarodni skupnosti dokončno uveljavi z imenom Republika Makedonija, kar bi bil za Grke poraz. »Poleg tega ne pozabite na ekonomsko situacijo Grkov. Lani bi morali oklestiti pokojnine. Toda Nemčija je dovolila, da se to odloži za približno tri leta. Grki bodo torej imeli predvsem ekonomsko korist,« pravi Pendarov, misleč na trditve, da je Berlin Atenam ponudil ekonomske ugodnosti tudi pod pogojem, da ratificirajo sporazum z Makedonijo.
Šolska vaja, kako ne ravnati z zgodovino
Nekdanji veleposlanik Slovenije v Makedoniji Marjan Šiftar pa pravi, da potrditev sporazuma pomeni konec dolgotrajne mukotrpne poti zlasti za Makedonijo, ki je morala pristati na kompromise, da bo lahko začela pogajanja z EU in vstopila v Nato. »Smiselno je reči, da se je med sporom potrjevala tudi hipokrizija Evropske unije, ker je bil šibkejši prisiljen v diktat močnejšega… Ves čas je bilo Skopje pod pritiskom, ne Atene. Nihče ni Grčije spomnil, da se je zavezala, da ne bo ovirala Makedonije, pa čeprav je izgubila primer tudi na meddržavnem sodišču v Haagu. In kaj se je zgodilo? Nekaj dni kasneje je generalni sekretar Nata jasno in glasno rekel: 'Sodišče je odločilo, a nas to ne zavezuje.' To je realnost.«
Šiftar ocenjuje, da je sporazum tudi dokaz, kako je mogoče v regiji reševati zapletene spore, »četudi grški argumenti niso bili racionalni, ampak so pomenili sklicevanje na antično zgodovino, kar ni najprimerneje za trenutne potrebe… To je bila šolska vaja, kako naj ne bi delali z zgodovino.« Ironija pri tem je, dodaja, da so grški podjetniki v poslovanju z Makedonijo v pogodbah brez težav sprejemali eno ali drugo inačico imena, ker so pragmatični. Za naprej pa ohranja optimizem, da bo sporazum obstal. »Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha,« pravi Šiftar.
