»Prvi znani, še v hieroglifih zapisani recept za pripravo medenega mazila za rane šteje že poltretje tisočletje, kot sredstvo za oskrbo ran pa se med vseskozi omenja tudi v starodavni asirski, kitajski, grški in rimski kulturi,« je na predstavitvi zdravljenja z medicinskim kostanjevim medom poudarila višja medicinska sestra Helena Kristina Halbwachs. Dodala je, da je zdravljenje z medicinskim kostanjevim medom danes znanstveno podprto. A čeprav številne raziskave nesporno dokazujejo njegovo raznovrstno učinkovitost, je njegov terapevtski potencial po njenem mnenju še močno podcenjen.
»V znanstveni medicini se je sprva izpostavljalo zlasti antibakterijski učinek, zadnje raziskave pa se vse bolj posvečajo tudi učinkom medu na imunski sistem oziroma imunomodulirajočim učinkom,« je dejala Halbwachsova in pojasnila, da slednje pomeni, da se učinki medicinskega medu prilagajajo stanju rane. Razlogov za to znanost še ne zna povsem pojasniti.
Bakterije ne razvijejo odpornosti proti medu
Uporaba medicinskega medu je s pojavom antibiotikov nekoliko zastala, a po pojavu bakterijske odpornosti proti antibiotikom znova hitro pridobiva težo, saj bakterije proti medu ne morejo razviti odpornosti. Tako se je skozi leta nabralo dovolj znanstvenih dokazov, da med kot eno od sredstev za boljše celjenje ran priznavajo tudi mednarodne smernice in ga v več dokumentih navaja tudi evropska zveza za oskrbo ran.
Pri oskrbi ran so zelo učinkovite zlasti obloge iz medicinskega kostanjevega medu. Že desetletje jih izdelujejo v domžalski Tosami, uporabljajo pa jih v dvanajstih državah. Izkušnje z njimi najbolj pohvalijo v državah Beneluksa in Avstriji, kjer obloge Vivamel že pet let predpisujejo na recept. Obloge vse bolj prodirajo tudi na francoski trg, čez kakšen mesec naj bi bil izdelek uvrščen na pozitivno listo tudi na Slovaškem in do konca leta še na Poljskem, je povedala direktorica Tosame Mojca Šimnic Šolinc.
Obloge z medicinskim kostanjevim medom uspešno preizkušajo tudi v Splošni bolnišnici Ptuj, kjer so zaradi stanja generacije pred desetletjem ustanovili samostojno ambulanto za oskrbo kroničnih ran. S pomočjo oblog so denimo pred kratkim uspeli v manj kot treh mesecih povsem zapreti tudi rano po amputaciji stopala 77-letnemu sladkornemu bolniku z motnjo celjenja, ki mu v poprejšnjem trimesečnem zdravljenju drugod rane niso uspeli zapreti, je povedal specialist splošne kirurgije Skender Veliu.
»Medicinski kostanjev med je uporaben za zdravljenje akutnih in kroničnih ran,« je še poudaril Veliu in dodal, da je mogoče oblogo s kostanjevim medom uporabiti v kateri koli fazi celjenja kronične rane – takoj na začetku po odstranitvi morebitnih mrtvin in v vsem nadaljnjem poteku celjenja oziroma do popolnega zaprtja rane. Ko stanje to dovoljuje, je mogoče uporabljati tudi med v tubi. Uporabo domačih pripravkov iz kostanjevega medu pa bolnikom kirurg odločno odsvetuje, saj morajo biti obloge narejene po ustrezni recepturi iz ustrezno prečiščenega medu.
Najučinkovitejši je mediteranski med
Najboljše učinke na zdravljenje ran ima kostanjev med z območja Mediterana, so ocenili strokovnjaki iz laboratorijev Tosame, kjer so obloge razvili v sodelovanju z oddelkom za biologijo biotehniške fakultete, Kliničnim oddelkom za kirurške okužbe UKC Ljubljana in s čebelarstvom Božnar. Njegove učinke v celotnem procesu celjenja ran so dokazali s fizikalno-kemijskimi in mikrobiološkimi analizami in potrdili s klinično študijo, v katero so zajeli rane različnih etiologij: venske razjede, diabetične rane, razjede zaradi pritiska, inficirane rane, kožne metastaze, opekline, donorska mesta, rane z močnim vonjem, kirurške rane, vlažne nekroze in akutne rane.
»Medicinski kostanjev med je v marsičem edinstven med različnimi vrstami medu,« je poudarila direktorica Tosame. Želijo, da bi bil medicinski med za uporabnike prva izbira in ne le alternativa v primerih, ko ostala sredstva ne delujejo. Uporabniki pa ga lahko uporabijo pri urezninah, opeklinah ali prvih ranicah malčkov, ki so pravkar shodili, je svetovala Šimnic-Šolinčeva.
In čeprav so v vseh zahodnih državah sodobne obloge za oskrbo ran bolnikom dostopne na recept, se žal pri nas uporabniki zaradi neskladnosti med teorijo in prakso pri dostopnosti srečujejo še z različnimi težavami, je poudarila Halbwachsova, ki se zavzema za sistemske rešitve glede enake dostopnosti. Zaradi zapletov je namreč še vedno veliko bolnikov, zlasti v domači negi, obsojenih na uporabo klasičnih sredstev, ki strokovno niso več primerna, je dejala.
