Vsa opravila ter uporabo ognjemetov in pirotehničnih sredstev ureja zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Ur. l. RS št. 35/08 in 19/15). Dodatno je del, ki je povezan s posebnim tradicionalnim pokanjem, uzakonjen v zakonu o varstvu javnega reda in miru (Ur. l. RS 70/06) in drugod. Z zakoni pa že vemo, kako je. Zelo malo državljanov jih prebere, sicer pa smo pravna država.
Ognjemeti so večinoma v nočnem času. Tako namreč različne barve pridejo najbolj do izraza. V zavetju noči ne opazimo dima, ki nastaja zaradi obilice eksplozij in se razkadi šele kasneje. Na žalost je to tipičen primer onesnaževanja ozračja, še posebno takrat, ko ognjemeti nepotrebno trajajo dalj časa. Ognjemeti sproščajo v ozračje tudi veliko fino razpršenih kovin. Nekatere od teh kovin – imenujemo jih težke kovine – veljajo za zelo strupene. Tako ob bleščečih barvah vdihavamo tudi onesnažen zrak, razpršene kovine pa se usedajo na zemljo in celo onesnažujejo vodotoke. Da je vnos strupenih snovi v okolje manjši, skrbi zakonodaja, med drugim s seznamom prepovedanih zmesi v pirotehničnih izdelkih, ki ga morajo proizvajalci strogo upoštevati. Tako je uporaba arzenovih spojin, svinčevih spojin, rdečega in belega fosforja in podobno najstrožje prepovedana. Vendar delci še nastajajo.
V zadnjem obdobju smo sprejeli tudi direktivo evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, v kateri so definirani tudi dokazano zdravju škodljivi delci PM10 in PM2,5. Gre za delce, ki so večinoma posledica kurjenja v zasebnih kuriščih, prometa in tudi ognjemetov. Tudi naša agencija za okolje vsakodnevno napoveduje ravni onesnaženosti zraka z delci (http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/PM10_napoved.html). Onesnaženost je največja v zimskem času v neprevetrenih kotlinah in dolinah. Vpliv ognjemetov ni zanemarljiv – le oglejte si podatke o onesnaženju zraka na 1. januar 2019.
Dr. Ivan Leban je upokojeni profesor kemije (@ivanleban).
