Konec decembra 1988 so na kliničnem oddelku za hematologijo UKC Ljubljana prvič odvzeli kostni mozeg bolniku. Celice so nato obdelali in globoko zmrznili na Zavodu RS za transfuzijsko medicino. Čez nekaj tednov, 21. januarja 1989, so bolniku presadili matične celice. S tem se je začelo novo poglavje v razvoju slovenske hematologije – zdravljenje s presaditvijo krvotvornih matičnih celic.
Tisti čas je bilo znanja o tovrstnem zdravljenju zelo malo. Protokol zdravljenja je bil opisan na 13 straneh, protokol, ki ga uporabljajo danes, pa tehta nekaj kilogramov, je velik razvoj pri presaditvah krvotvornih matičnih celic na strokovnem srečanju ob tridesetletnici te dejavnosti opisal dr. Samo Zver, predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. V teh letih so izvedli približno 2000 presaditev krvotvornih matičnih celic odraslim bolnikom z raznimi krvnimi boleznimi, vsem žal niso mogli pomagati, veliko bolnikov pa živi še naprej, je povedal.
Presaditve krvotvornih matičnih celic pri otrocih izvajajo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Na leto na ta način zdravijo približno deset otrok, od leta 1991, ko so začeli izvajati to zdravljenje, pa so izvedli 170 presaditev pri 155 otrocih, je povedal predstojnik pediatrične hematologije dr. Janez Jazbec.
Nujna posodobitev ambulante
Klinični oddelek za hematologijo je vrsto let deloval v neustreznih pogojih. To se je temeljito spremenilo leta 2014 s selitvijo oddelka v nove prostore v pritličju UKC, kjer imajo na voljo najsodobnejše pogoje in bolnikom zagotavljajo varno zdravljenje. Za bolnike, ki jih zdravijo s presaditvijo KMC, imajo na voljo deset postelj, potrebovali pa bi jih več, saj se prebivalstvo stara, s tem pa narašča tudi potreba po tem zdravljenju. Sedaj na leto opravijo približno 130 presaditev KMC, v prihodnje pa bi to število lahko naraslo na 150, ocenjuje Zver.
Pomembno dobro sodelovanje
Zdravljenje hematoloških bolnikov s presaditvijo sedaj vodi že tretja generacija zdravnikov in medicinskih sester, je spomnil prejšnji predstojnik oddelka prof. dr. Peter Černelč. Po prim. Jožetu Pretnarju in dr. Zveru je vodenje programa presaditev KMC prevzel doc. dr. Matjaž Sever. Bolnikom lahko presadijo njihove lastne celice (avtologna presaditev) ali pa celice darovalca (alogenična presaditev). Presaditev pride v poštev, kadar ugotovijo, da je dolgoročna prognoza bolnika zelo slaba: s kemoterapijo dosežejo, da uničijo bolnikov kostni mozeg, nato mu presadijo njegove lastne krvotvorna matične celice, ki so jih prej izolirali iz periferne krvi in shranili. Včasih pa je potrebna presaditev celic drugega človeka: če strokovnjaki transfuzijske medicine ustreznega darovalca ne najdejo med bolnikovimi sorojenci, ga iščejo v slovenskem registru možnih darovalcev oziroma v svetovnem registru, ki šteje 33 milijonov vpisov.
Izvajanje presaditev krvotvornih matičnih celic zahteva sodelovanje več strok in odlično organiziranost vsega tima. V sklopu hematološkega oddelka deluje tudi specializirani hematološki laboratorij. Kot je povedala izr. prof. dr. Helena Podgornik, obrazov bolnikov, ki se skrivajo za epruvetami s krvjo, sicer ne poznajo, a s svojim delom zdravnikom pomagajo pri izbiri bolnikov, ki so najprimernejši za presaditev, in sicer s sodelovanjem pri čim natančnejši postavitvi diagnoze in napovedi izida zdravljenja.
Nujno je tudi sodelovanje s strokovnjaki Zavoda RS za transfuzijsko medicino, kjer izvajajo podporne dejavnosti, potrebne za presaditve krvotvornih matičnih celic in tkiv. S hematologi sodelujejo predvsem strokovnjaki oddelka za napredna zdravljenja, je povedala strokovna direktorica ZTM Polonca Mali. Vsega tega pa seveda ne bi bilo brez darovalcev krvi in krvotvornih matičnih celic, teh je v slovenskem registru možnih darovalcev 20.000. Malijeva se jim je zahvalila z besedami: »Z vami in nami življenje je in še vedno teče dalje.«
