V dobi mobilnih telefonov in računalnikov imamo pri pisanju besedil vedno več opravka s tipkovnico in zasloni na dotik, opuščamo pa v šoli naučeno pisanje z roko. Magistra komunikologije Marijana Jazbec izpostavlja, da je trend zmanjševanja pomena pisanja z roko ni nekaj, kar se je zgodilo v relativno kratkem času, pač pa je to daljši proces, ki se je začel s pohodom novih tehnologij. Ob vse bolj pogosti uporabi računalnikov se je navada tipkanja v naše življenja prikradla postopoma, tako rekoč nezavedno. Zaradi učinkovitosti in priročnosti se novega načina ni bilo težko navaditi.
Na začetku so nove načine komuniciranja pograbile predvsem mlajše in srednje generacije, sčasoma pa tudi starejši, ki so spoznali, da je življenje s tehnologijo enostavnejše, saj za manj pomembne opravke po nepotrebnem ne izgubljamo časa. »Nakup oblačil opravimo preko spleta, na računalniku napišemo seminarsko nalogo in sestavimo urnik, se dogovorimo za sestanek in podobno,« našteva Jazbečeva.
Čestitk ni spoštljivo pošiljati po mobilnem telefonu
A če nam računalniki po eni strani olajšujejo vsakdanje življenje, se je pretirani rabi novih tehnologij pri medsebojnem komuniciranju dobro izogniti. Pomen pisanja z roko se izgublja, a bi ga morali po mnenju Jazbečeve ohranjati kot kulturo komuniciranja, med tipkanjem in pisanjem z roko pa bi morali vsaj do neke mere vzpostaviti ravnovesje. »Vsi ekstremi so slabi; ravnovesje je vedno boljša izbira. Menim, da trenutno prehajamo v ekstrem, saj celo osebna sporočila, ki vsebujejo čustveno noto, izražajo nek osebni odnos, naklonjenost in spoštovanje do tistega, ki mu sporočilo namenjamo, natipkamo in pošljemo s sporočilom preko mobilnega telefona ali računalnika,« izpostavlja Jazbečeva.
A čeprav je natipkati in poslati sporočilo preko računalnika najlažji način, bi se morali zavedati, da čestitk ni spoštljivo pošiljati preko mobilnih telefonov ali elektronske pošte, saj si oseba, ki ji sporočilo namenjamo, zasluži večjo pozornost. »Čestitke, pohvale, izrazi sožalja – to so sporočila, ki bi morala biti pisana z roko, saj gre za osebni odnos in to moramo znati ohranjati oziroma bi morala to postati naša kultura komuniciranja,« poudarja Jazbečeva in dodaja, da ne glede na to, da sta čas in pozornost omejeni dobrini, bi lahko tudi šefi v podjetjih z roko pisali zahvale in pohvale svojim sodelavcem. To so preprosti način izkazovanja naklonjenosti tistim, ki si to zaslužijo.
Pomembno je krepiti miselne funkcije
Pisanje z roko pa ni pomembno le pri medosebnih odnosih, saj je za povrh za naše možgane precej kompleksnejša gibalna aktivnost, pri čemer so udeleženi tudi razširjeni deli možganov. Motorična skorja, ki pošilja ukaze pri pisanju z roko, je tesno povezana z drugimi deli možganov, ki so pomembni za razmišljanje, koncentracijo in spomin. »Na tak način se miselne funkcije krepijo, zato moramo najti ravnovesje med tipkanjem in pisanjem na roko,« podobno kot Jazbečeva poudari nevrolog Blaž Koritnik.
Po njegovih besedah so za naše možgane nekatere dejavnosti napornejše kot druge, pri čemer možgani pogosto izberejo zanje manj naporne aktivnosti. In čeprav pisanje z roko za možgane ni zelo naporno, je v primerjavi s tipkanjem zagotovo večji izziv. »Še tako težka aktivnost čez čas postane mačji kašelj, kar lahko trdimo za tipkanje na tipkovnico. S pisanjem z roko se je zgodilo to, da je bila še pred desetletjem ali dvema to lahka naloga, sedaj pa postaja vedno težja,« ugotavlja Koritnik.
Dan pisanja z roko so leta 2016 razširili na teden
Teden pisanja z roko poteka že tretje leto zapored, v sklopu projekta pa sodeluje že več kot 120 srednjih in osnovnih šol. Šolarji in dijaki se lahko udeležijo predavanj o disleksiji, različnih svetovnih pisavah, skritih sporočilih v pisavi in podobno. Jazbečeva, ki je tudi glavna pobudnica projekta, si želi, da vsi udeleženi konec tedna spoznajo, da je pisava vsakega posameznika edinstvena, da moramo to znati spoštovati in se truditi, da pišemo čitljivo.
»Pisanje z roko je izvirna in neponovljiva spretnost človeka. Nihče nima take pisave kot mi. Zato menim, da moramo biti ponosni na svojo pisavo in si prizadevati, da bo še dolgo ostala lepa, to je čitljiva in tekoča. To bomo dosegli na preprost način, tj. da bomo več pisali z roko. To je tudi temeljno sporočilo, ki ga želimo z društvom Radi pišemo z roko, deliti med ljudi«, zaključuje Jazbečeva.
