V največjem evropskem gospodarstvu so z letom 2019 uvedli nov sistem ravnanja z odpadno embalažo. Zakon med drugim uvaja nov register gospodarskih subjektov, ki prvič dajejo embalirano blago na nemški trg, pri tem ni izvzeta niti spletna prodaja.
V Nemčiji sicer trenutno deluje devet kolektivnih embalažnih shem, nad katerimi bdi centralna agencija oz. centralni register. V register se morajo obvezno prijaviti vsa podjetja, ki prvič dajejo embalirano blago na nemški trg, ne glede na njihovo velikost ali količino embalaže. Registracijo mora podjetje opraviti samo, zanjo ne more pooblastiti tretje osebe.
O spremembah v Nemčiji se govori že več kot leto in pol, odkar je bil sprejet nov zakon o embalaži oziroma odpadni embalaži. »Vendar se v praksi z njim slovenska podjetja soočajo šele zdaj, ko je stopil v veljavo in ko je začel delovati t. i. Zentrale Stelle, ki vzpostavlja javni register proizvajalcev, ki vnašajo embalirano blago na nemški trg,« je za STA pojasnila Antonija Božič Cerar iz službe za varstvo okolja GZS.
»Večji, stalni slovenski izvozniki, ki so bili vpeti že v starem nemškem sistemu za embalažo in odpadno embalažo, se zavedajo sprememb, manjša podjetja se šele zdaj soočajo s to tematiko,« je nadaljevala sogovornica. Po zelo grobih ocenah GZS spremembe zadevajo okoli 4000 slovenskih podjetij, na GZS pa ta podjetja najpogosteje povprašujejo, ali se morajo vpisati v register embalaže, kako to storijo in katere druge obveznosti še imajo.
Na GZS podjetjem sicer svetujejo, da se pogovorijo s svojimi partnerji v Nemčiji. »Ker ima Nemčija zelo zapleten sistem, s katerim določajo, za katero embalažo oz. embalirano blago veljajo dodatne obveznosti v povezavi z embalažo, lahko skupaj preverijo, katere obveznosti imajo in kako jih bodo izpolnjevali. Obveznosti lahko nase prevzame tudi nemški distributer,« je dodala Božič Cerarjeva.
Kazni za nespoštovanje pravil so visoke
Zmeda velja tudi v Nemčiji. Kot je ta teden v Ljubljani na dogodku evropskega projekta Moveco povedal Jakob Weissenbacher iz svetovalne družbe Ramboll, je trenutno v registru okoli 130.000 podjetij, medtem ko ocene kažejo, da določila novega zakona veljajo za okoli 720.000 družb. Kaj se bo zgodilo s podjetji, ki so zamudila rok za registracijo, ni jasno, Weissenbacher pa vsem takim podjetjem svetuje, naj se čim prej vendarle prijavijo.
Podatki iz registra so sicer javno dostopni. To pomeni, da lahko denimo konkurenti preverijo, ali se je neko podjetje prijavilo. Kazni za nespoštovanje pravil so visoke, do 200.000 evrov.
Nekatera podjetja sicer še čakajo na dokončno oblikovanje kataloga proizvodov, katerih proizvajalci oziroma distributerji morajo sodelovati v sistemu. Katalog, ki obsega 1900 strani, namreč še ni dokončan in zato lahko določena podjetja še trdijo, da ni jasno, ali se morajo registrirati ali ne. Pri določenih izdelkih pa dilem ni, je opozoril Weissenbacher.
Celoten sistem je sicer, kot dodaja sogovornik, precej kompleksen. Dodatno negotovost predstavlja določilo, da morajo embalažne sheme v cene za ravnanje z embalažo vključiti okoljska merila. Nove cene naj bi spodbujale proizvajalce oziroma distributerje k uporabi večjih deležev recikliranih materialov oziroma materialov, ki jih je lažje reciklirati. A kako točno naj bi to določilo zaživelo v praksi, ni jasno.
V Nemčiji sicer osrednji register za embalažo uvajajo z namenom odkriti tista podjetja, ki se izogibajo obveznostim ravnanja z embalažo. Nastala škoda iz tega naslova je ocenjena na 200 milijonov evrov letno.
