Del ameriške zvezne vlade zaradi spora o proračunu ne funkcionira že 35. dan, njegova stranska žrtev pa je zdaj postal tudi vsakoletni nagovor ameriškega predsednika naciji o položaju v državi, ki bi moral biti v torek zvečer. Donald Trump ga je namreč prestavil na čas po koncu blokade dela zvezne vlade. Tako se je odločil, ker je demokratska predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi umaknila vabilo, naj ima govor v spodnjem domu kongresa, kjer tradicionalno poteka.
Ameriška ustava določa, da mora predsednik države občasno poročati kongresu o položaju v državi. Sprva so predsedniki to počeli pisno, zadnjih dobrih sto let pa v kongresu nastopajo osebno. Z razvojem televizije se je govor, ki je v začetku leta, spremenil v uro, dve dolg politični spektakel s precej visoko gledanostjo. Predsednik v nastopu hvali svoje dosežke in napove program za prihodnje leto doma in na tujem, opozicija pa ima potem na televiziji nekaj minut časa za odgovor.
Predsednika morajo h govoru v predstavniškem domu povabiti, kar je Pelosijeva storila v začetku januarja po demokratskem prevzemu večine. Ko pa se je blokada dela zvezne vlade zaradi spora o zidu na meji z Mehiko razvnela, je vabilo umaknila in Trumpu sporočila, naj govor prestavi v čas po koncu blokade ali najde drugo lokacijo. Kot razlog je navedla, da v času zaprtja dela zvezne vlade ni mogoče zagotoviti varnosti, saj je med prizadetimi tudi ministrstvo za domovinsko varnost, kamor spada tajna služba. Trump je zatrdil, da težav z varovanjem ne bo, a Pelosijeva je vztrajala pri svojem. Trump je na koncu presenetljivo mirno popustil in v sredo sporočil, da bo imel govor kasneje in da ne išče alternativne lokacije. Očitno je ocenil, da je oder kongresa vreden več kot kljubovanje z branjem govora denimo iz Ovalne pisarne, kar bi gotovo pomenilo nižjo gledanost.
Rekordni zastoj dela vlade
Kdaj govor torej bo, je odvisno od razpleta spora o zidu na meji z Mehiko, za katerega hoče Trump 5,7 milijarde dolarjev proračunskih sredstev, demokrati pa tega nočejo odobriti. Zaradi spora stojijo zakoni o proračunski porabi za devet od petnajstih ministrstev (za ostala je bil delni proračun sprejet). Približno 800.000 zaposlenih v zvezni vladi od skupno 2,9 milijona civilnih uslužbencev pa ne dela ali pa morajo delati brez plačila od 22. decembra. Za danes sta bila v senatu sicer pripravljena dva zakonska predloga, ki bi lahko sprostila blokado, a se je že vnaprej vedelo, da nobeden ne bo dobil 60 glasov za premostitev obstrukcije. Vprašanje je bilo le, ali bo kateri od senatorjev te ali one stranke podprl idejo druge strani in s tem vnesel neenotnost v lastne vrste.
Najdaljša blokada dela zvezne vlade v ameriški zgodovini se bo tako očitno nadaljevala, demokrati in republikanci pa se še največ ukvarjajo s tem, komu bo javnost izstavila račun. Ankete trenutno kažejo, da je na slabšem Trump, saj kar 60 do 66 odstotkov vprašanih krivdo pripisuje njemu oziroma zagovarja konec blokade brez odobritve denarja za zid na južni meji. Vendar je bil ta eden od stebrov Trumpove predvolilne kampanje leta 2016 in od njega noče odstopiti, ker je njegova volilna baza ideji zelo naklonjena, pa tudi sicer precej sistematično uresničuje vse svoje predvolilne obljube. Na to, da denar zdaj zahteva od proračuna, čeprav je trdil, da bo zid plačala Mehika, pa odgovarja, da se bo cena zidu pokrila z dobrobitmi, ki naj bi jih ZDA prinesel spremenjeni trgovinski sporazum z Mehiko in Kanado.
