Načrt okoli 300-članske reševalne ekipe, ki že deset dni dela brez premora, je bil preprost: izkopati 60 metrov globoko vzporedno vrtino, vanjo spustiti reševalno ekipo, ki bi ročno izkopala še štiri metre dolg horizontalni predor, in tako priti do dečka, ujetega okoli 70 metrov globoko pod zemljo. Garaško delo prve faze, za katero so sprva predvideli samo nekaj ur, se je zaradi trdote kamnin po 55 urah končalo šele v ponedeljek. Med oblaganjem vzporedno izkopanega reševalnega jaška z debelimi kovinskimi cevmi so naleteli na dodaten zaplet, zaradi katerega so ga morali naknadno razširiti. Po navedbah inženirjev je bil to najnevarnejši del reševalne akcije, zato so se španski reševalni in inženirski ekipi pridružili delavci švedskega podjetja, ki so pred več kot sedmimi leti rešili 33 čilskih rudarjev, pod zemljo ujetih 69 dni.
Po navedbah lokalnih medijev so v reševalni jašek v kapsuli danes že spustili peščico rudarjev in gasilcev, ki ročno kopljejo štiri metre dolg vodoravni predor. Na širini metra in pol bodo zaradi pomanjkanja kisika in še manj svetlobe delali pod ekstremnimi pogoji. Če bo vendarle šlo vse po sreči, bodo najkasneje v 24 urah tam našli Julena. Rudarji, reševalci, gasilci pa tudi prostovoljci delajo noč in dan. Vsi so izčrpani, za večino je to najtežja naloga v njihovem življenju. Ogromno dragocenega časa so zapravili tudi za odstranjevanje izkopanega materiala. Po nekaterih podatkih naj bi šlo za neverjetnih 40.000 ton peska in kamenja, za odstranitev katerih bi v normalnih okoliščinah potrebovali več mesecev. Na roko jim je v zadnjih dneh šla le polna luna, ki jim je med nočnim delom osvetljevala območje.
Pokopan pod zemljo in kamenjem?
Dveletni Julen Roselló se je v nedeljo, 13. januarja, medtem ko so njegovi starši pripravljali vse potrebno za piknik, igral na posestvu sorodnikov. Med iskanjem vode, po katero naj bi ga poslali odrasli, je padel v ne več kot 30 centimetrov široko in okoli sto metrov globoko vrtino, ustje katere je prekrivalo kamenje. Po navedbah El Paisa je bila izvrtana brez dovoljenj, domnevno pa za iskanje podtalne vode. Gasilci so si pri iskanju dečka pomagali z robotsko kamero, ki se je zaradi blokade ustavila na 71 metrih globine. Tam je reševalna ekipa našla vrečko prigrizkov in kozarček, ki ga je deček imel s seboj, pa tudi nekaj njegovih las. Domnevajo, da je Julen ravno tam, po najhujšem možnem scenariju pa sta ga pod seboj pokopala kamenje in zemlja.
Če so še pred dnevi lokalne in svetovne medije krasili članki z naslovi, polnimi upanja na srečen razplet zdaj že deset dni trajajoče grozljivke, danes večina poroča bolj o tehničnih plateh reševanja kot o upanju na preživetje malčka. Z njim namreč vse od piknika ni imel nihče nobenega stika, reševalci pa tudi v vrtini niso zaznali nikakršnih zvokov. Vendarle obstaja čisto majhna svetla točka – temperature v globini so namreč nižje kot na površju (od pet do petnajst stopinj Celzija), kar upočasni delovanje človeškega metabolizma. Njegova mama in oče se zagotovo oklepata vsake, še tako majhne rešilne bilke. Leta 2017 sta namreč že izgubila tri leta starega sina, ki mu je med sprehodom po plaži zastalo srce.
