Kot je opozorila Merklova, države, kot sta Kitajska in Indija, krepijo svoj mednarodni gospodarski vpliv. Če se bo obstoječi sistem na to odzval prepočasi, je posledica lahko oblikovanje novih organizacij.
Kot primer je navedla oblikovanje azijske investicijske banke kot alternative Svetovni banki. »Kitajsko oblikovanje formata, ki predvideva sodelovanje s posameznimi deli Evropske unije, je po mojem mnenju opozorilni strel,« je dejala po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Merklova je politike in gospodarstvenike tudi pozvala, naj storijo vse, da se ne ponovi globalna bančna kriza izpred desetletja. Politika obrestnih mer centralnih bank po njenem mnenju kaže, da se svet še ni v celoti izvil niti iz prejšnje krize.
»Iskreno povedano imamo to krizo še vedno v kosteh. Politiko je stala neverjetno veliko, pa tudi gospodarstvo s poudarkom na finančnem sektorju,« je opozorila kanclerka. Nadzorne organe je pozvala, naj nadzor bank še okrepijo, saj bo ob morebitni povečani gospodarski negotovosti še kako potreben.
Odgovornost za varstvo okolja je po mnenju Merklove v rokah industrijskih držav, ki morajo razviti tehnologije za lažji prehod na zeleno gospodarstvo. Med okoljevarstvenimi ukrepi je izpostavila opuščanje rabe premoga, a obenem poudarila, da bo treba zagotoviti alternativne vire energije. Pri tem je v ospredju zemeljski plin, a je Nemčija pri oskrbi s tem energentom odvisna od drugih držav, je spomnila kanclerka.
Glede brexita je znova izrazila prepričanje, da je za vse strani daleč najboljša možnost urejen izstop Velike Britanije iz EU na podlagi skupnega dogovora. Odločitev o tem pa je v rokah Velike Britanije, je še dodala.
Abe se je distanciral od protekcionistične politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa
Japonski premier Abe je medtem izpostavil pomen usklajenega mednarodnega delovanja ter države skupine G20 pozval, naj oblikujejo skupne politike na področju digitalnega gospodarstva, trgovine in okolja.
Zagotovil je, da je Japonska zavezana »svobodnemu in odprtemu mednarodnemu redu, ki temelji na skupnih pravilih«, s čimer se je po navedbah dpa distanciral od protekcionistične politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Poudaril je še, da si bo prizadeval za vzpostavitev sistema zaščite digitalnih podatkov, kar bi pripomoglo k izboljšanju gospodarstva, zdravstva in izobraževalnega sistema v državah v razvoju. "Podatki morajo postati sredstvo, s katerim bomo zapolnili vrzel med bogatimi in revnimi," je dejal.
Svetovni gospodarski forum letos poteka pod naslovom Globalizacija 4.0: Oblikovanje globalne arhitekture v času četrte industrijske revolucije. Vodilni svetovni politiki in gospodarstveniki razpravljajo o temah s področij geopolitike in multikonceptualnega sveta, prihodnosti gospodarstva, industrijskih sistemov, kibernetske varnosti, človeškega kapitala ter institucionalnih reform.
V Davos se odpravlja tudi Šarec
Dogodka se udeležuje več kot 3000 ljudi iz več kot sto držav. Veliko perečih vprašanj se nanaša na ZDA in njihovega predsednika Trumpa. Ta ustaljenemu svetovnemu redu kljubuje pri vrsti vprašanj, od trgovinske ureditve do boja proti podnebnim spremembam. Vendar pa v Davosu ameriška vlada ne bo branila svojih stališč, saj je delegacija odpovedala pot v Švico zaradi blokade pri financiranju dela ameriške vlade.
Udeležbo je odpovedal tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, in sicer zaradi težav doma - spopada se namreč s protesti gibanja rumenih jopičev. V Davos ne bo niti britanske premierke Therese May, ki poskuša doma razvozlati politični klobčič glede izstopa države iz EU.
V Davos pa se danes odpravlja slovenski premier Marjan Šarec. Do petka bo sodeloval na treh panelnih razpravah, predvidenih pa ima tudi več dvostranskih srečanj.
