V Nemčiji in zlasti v Franciji vlada vse večja negotovost glede odločitve evropske komisije o tem, ali se francoski Alstom in nemški Siemens lahko združita – z namenom, da nastane velik evropski proizvajalec vlakov. Zahteve komisarke za konkurenco Margrethe Vestager, ki je Danka, za obe podjetji pomenijo nepremostljivo oviro. Alstom in Siemens se bosta morala tako zaradi togosti Bruslja morda odpovedati »airbusu na tirih«, kot imenujeta svoj veliki projekt združitve.
Evropska komisija, ki se mora do združitve opredeliti najkasneje 18. februarja, trdi, da ne more dovoliti nastanka novega velikega evropskega podjetja s kršenjem pravil konkurence. »Manj konkurence pomeni, da Evropejci plačujejo več, imajo manj izbire in manj inovativnih izdelkov,« je pred dvema tednoma dejala Vestagerjeva.
Bojijo se konkurence kitajskega CRRC
Sicer so komisarko doslej v Evropi hvalili, med drugim zaradi visokih glob proti Googlu in Applu. A zdaj jo predvsem v Parizu kritizirajo, ker najbrž ne bo dovolila nastanka velikega evropskega proizvajalca vlakov. Francoski minister za gospodarstvo in finance Bruno Le Maire meni, da bi komisija, če bi zavrnila združitev Siemensa in Alstoma, omogočila prevlado kitajskemu gigantu CRRC. A Vestagerjeva mu odgovarja, da je Kitajce mogoče ustaviti tudi z večjim nadzorom tujih naložb, glede česar je EU nedavno sprejela nove predpise, in s strogim upoštevanjem pravil pri natečajih za javna naročila. V francoski vladi v to ne verjamejo in njen govornik Benjamin Griveaux pravi, da bi bila zavrnitev združitve »ekonomska in politična napaka«. Francoski komisar Pierre Moscovici, pristojen za gospodarstvo in finance, pa od danske komisarke zahteva, da nadaljuje dialog s Siemensom in Alstomom.
Pariški dnevnik Le Monde opozarja komisijo, da je trg vlakov svetovni trg. S to združitvijo bi se zmanjšali stroški izdelave in povečala konkurenčnost združenih evropskih podjetij na svetovnem trgu, kjer so v zadnjem času nastale velike spremembe, potem ko sta se leta 2015 združila dva velika kitajska proizvajalca vlakov. To združeno podjetje CRRC je že tako dvakrat večje od Siemensa in Alstoma skupaj, tudi zato ju dohiteva v tehnološki dovršenosti. Proti tej konkurenci s Kitajskega, ki ne upošteva podobnih pravil, kot veljajo v Evropi, argumenti komisarke Vestagerjeve ne zdržijo. Tudi pri proizvodnji vlakov bi se lahko zgodilo podobno kot na področju aeronavtike in jedrskih elektrarn, kjer postaja vse bolj očitno, da evropska prednost ni večna.
Izplačali 75 milijonov dolarjev podkupnin
Del Alstoma, ki se ukvarja z elektrarnami in je v Sloveniji zgradil TEŠ 6, je leta 2015 za 17 milijard dolarjev prevzel ameriški General Electric. Do tega prevzema je prišlo predvsem zato, ker je na Alstom pritisnilo ameriško sodstvo zaradi sistematičnih podkupovanj v številnih državah po svetu. Samo v Egiptu, Savdski Arabiji, na Bahamih, v Tajvanu in Indoneziji je Alstom izplačal 75 milijonov dolarjev podkupnin za pogodbe, vredne štiri milijarde dolarjev. ZDA, ki so Alstomu grozile z globo v višini milijarde dolarjev, imajo namreč na svetu prevladujoč položaj tudi pri izrekanju kazni zaradi korupcije, pranja denarja in kršenja sankcij, celo kadar so tuja podjetja to zagrešila zunaj ZDA. Več evropskih bank in podjetij je tako v globah plačalo ameriškim sodiščem že okoli 40 milijard dolarjev. Samo francoska BNP je plačala devet milijard dolarjev, ker je kršila enostranski ameriški embargo proti Kubi, Sudanu in Iranu.
Ker pa je znano, da ameriška sodišča manj strogo kaznujejo ameriška podjetja kot tuja, so Francozi dovolili ameriški prevzem Alstoma leta 2015. Težava je bila tudi v tem, da se vodilni v Alstomu niso več upali potovati v ZDA in po svetu, potem ko so leta 2013 ob prihodu v New York aretirali Frédérica Pieruccija, enega od direktorjev Alstoma, obtoženega podkupovanja. V zaporu z najhujšimi kriminalci je ostal dve leti. Lahko bi rekli, da je šlo za ugrabitev z zahtevo po odkupnini; sodišče je namreč Pierucciju, ravno ko so se Američani začeli zanimati za prevzem dela Alstoma, grozilo z 19 leti zapora. Leta 2014 so morali v Parizu popustiti, s čimer se je tudi zmanjšal pritisk ameriških sodišč na Pieruccija in Alstom. Sam Emmanuel Macron je decembra 2015 kot minister za gospodarstvo izjavil: »Osebno sem prepričan, da obstaja vzročna povezava med (ameriško) preiskavo proti Alstomu in odločitvijo o prodaji Alstoma (Američanom).«
