Pravijo mu tudi harmonika, angleško govoreči ga poznajo pod imenom hasselback, gre pa za krompir, ki ga pred pečenjem skoraj do konca zarežemo na lističe, ki se na dnu držijo skupaj kakor knjiga. Leta 1953 ga je izumil in prvi pripravil Leif Elisson iz Värmlanda na Švedskem, ki je bil takrat kuharski vajenec v znameniti restavraciji Hasselbacken na otoku Djurgården v središču Stockholma. Kakor koli ga že imenujemo, tako pripravljen krompir lahko v sebi združuje vse, o čemer sanja vsak pravi zaljubljenec v ta škrobnati gomolj. Hrustljavost francoskih krompirjevih cekinov na vrhu, kremasto teksturo pireja v sredini in čvrstost klasično pečenega krompirja na dnu. Pri tem je treba upoštevati, da lahko vsak narezani krompir, ki ga listamo kot knjigo, nadevamo z lističi svoje najljubše delikatese. Najsi bodo to zelišča in začimbe, zdrobljeni oreščki, na liste narezan strok česna, popražene gobe, čebula, sir, pršut… Za hrustljavost je seveda ključna še maščoba. Izjemno se obnese oljčno olje, v tradicionalni različici pa maslo. In to ne prav skopo odmerjeno. Le še ščep soli in prima priloga ali samostojni prigrizek je tu.