Če bi bil človek vedež…

… ne bi bil revež, pravi pregovor, ne morem pa si kaj, da ne bi nanj navezal misli, ki pravi, da je lahko biti moder ali pameten za nazaj. In to pomeni, da se je danes kaj težko odločati, opredeljevati in še posebno ukrepati ter delati tako, da bi bilo dobro in prav tudi jutri, pojutrišnjem ali prihodnje leto. Obe misli ali izreka pa tako rekoč izključujeta tisto, ki pravi, da ima najbolj neumen kmet najdebelejši krompir. Ta namreč drži le še takrat, ko gre za golo naključje ali srečo. Tudi misel človek človeku človek v teh časih zveni preveč idealistično in celo idilično. Reka, kot sta denimo vaja dela mojstra in na napakah se učimo, pa žal še najbolj sodita k onemu, ki pravi, da je po toči zvoniti prepozno. Drži pa brez dvoma rek, da gre osel le enkrat na led, saj človek, ki naredi nekaj napak, počasi vendarle nabira izkušnje in jih shrani zato, da bi se napakam – po možnosti – v prihodnje izognil.

Naj se zdaj vrnem na začetek, to se pravi k naslovu in da vse skupaj ne izzveni v prazno, naj pridem s pravo barvo na dan in zadevo primerno aktualiziram. Če bi bil človek vedež, ali drugače povedano, če bi imeli ob osamosvojitvi in ob začetku lastninskega preoblikovanja ter vrnitve v kapitalizem isto pamet in razumevanje stvari kot danes, se takrat ne bi ogrevali za Sachsa, Drnovška in niti za Mencingerja. Za prav nobenega od teh modelov in različic in ne za lastninske certifikate, investicijske družbe, skladovnice in sklade. Nič od tega. In ne bi potrebovali slavnih revizorskih hiš in inšpektorjev, niti Rejčeve parlamentarne ali Ropove vladne komisije za preprečevanje korupcije in oškodovanje družbene lastnine, ne bi potrebovali kriminalistov za pregon divjih privatizerjev, niti pravobranilstva in Podobnikove mednarodne revizorske hiše.

Nič takega ne bi bilo in nobenih prepirov po podjetjih in ne tolikšne izgube delovnih mest in nenadoma več kot sto tisoč brezposelnih ter številnih družinskih tragedij. In ne bi ukinili SDK in kmalu potem Agencije za revidiranje in če bi imeli pamet kot danes, ne bi cvetela mešana podjetja, obvodi, verižni in drugačni novodobni nategovalni projekti. Ja, če bi bil (tedanji) človek vedež, potem ne bi hiteli s privatizacijo podjetij, saj smo tudi največjo banko NLB prodali šele lani, in ne bi nasedli besedam komunistov, ki so govorili o svoji povezanosti z delovnimi množicami, dejansko pa so po hitrem postopku oropali večino gospodarskih podjetij, delavce pa brezobzirno spravili na beraško palico, če pomislite vsaj na Muro.

Ja, če bi bil človek vedež, potem se ne bi slepo zanašal na pravosodje, ker se oni lahko preprosto izgovorijo na to, da niso imeli sodne prakse za pregon tatov tovarn ali podjetij, saj se še nikoli v zgodovini človeštva ni zgodila vrnitev iz socializma v kapitalizem, in to pod vodstvom komunističnih partij ter ob vednosti rdečih nedotaknjenih pravosodij. Ja, če bi bil človek vedež, ne bi bil revež, a naj se ob koncu zatečem še h kakšnemu reku. Dober glas seže v deveto vas, slab pa ostane ves čas, posebno ker nepošteno pridobljeno redko gladko pride na drugo koleno. A je pri nas žal tako, da lovijo muhe, izpuščajo pa bike, a kdor slabo vest ima, se rad sam izda, po izgubi poštenja pa človeka mine radost življenja.

Jožef Praprotnik, Jesenice

odprta stran pisma bralcev