Sredi Tihega oceana v vzhodni Polineziji leži Velikonočni otok, oziroma Rapa Nui, kot mu pravijo njegovi istoimenski prebivalci. Evropsko različico imena mu je leta 1722 nadel nizozemski pomorščak Jacob Roggeveen, ki se je že takrat navduševal nad neznanim izvorom tam živečega ljudstva, in velikanskimi kipi z ogromnimi glavami, poznanimi kot Moai.
Vse odtlej je zgodovinarje in raziskovalce begal njihov izvor. Zaradi različnih velikosti in dejstva, da se kipi nahajajo po celem, 164 kvadratnih kilometrov velikem otoku, niso znali določiti njihovega namena. Sicer velja, da so jih ljudstva uporabljala za razne rituale in kot stik s predniki (razlog, zaradi katerega so preteklo leto Britanski muzej prebivalci otoka prosili, naj jim vrne kamnitega prijatelja), zdaj pa so v znanstveni reviji Plus One objavili raziskavo, ki pravi, da velikanske skulpture stojijo tam, kjer se nahaja pitna voda.
Kako so staroselci Rapa Nui dobivali pitno vodo?
Raziskovalci pravijo, da so analizirali lokacije megalitskih platform, ki jim pravijo ahu, na katerih počivajo Moai, kot tudi mesta otoških virov vode in ugotovili, da se strukture običajno nahajajo blizu virov sveže vode. Pravijo tudi, da bi bila njihova velikost lahko odraz količine in kakovosti posameznega vodnega vira.
»Če to drži, potem skulpture niso imele zgolj simbolnega pomena, ampak so bile tudi praktično povezane z življenjem družbe,« pravi profesor Carl Lipo, z Univerze Binghamton v New Yorku, soavtor raziskave.
Lipo je dejal, da se je za teorijo začel zanimati, po tem, ko so s kolegi začeli raziskovati, kje so lokalni prebivalci dobivali pitno vodo. Na otoku namreč ni stalnih potokov, prav tako pa je malo dokazov o tem, da bi se zanašali na vodo iz otoških jezer. Sladka voda pronica skozi zemljo in se zbira v jamah, pojavlja se predvsem v okolici obale. »Zanimivo je, da ko nastopi oseka, je ob obali polno manjših izvirov pitne vode. To smo opazili, ko smo na otoku opravljali raziskavo, in videli konje, ki pijejo iz oceana,« je dejal.
Nekateri se z ugotovitvami ne strinjajo
Ekipa zdaj raziskuje, ali so različne velikosti skulptur Moai povezane s kakovostjo vodnih virov.
Vsi pa se s to teorijo ne strinjajo. Jo Anne Val Tilburg, strokovnjak za kulturo Rapa Nui s kalifornijske univerze v Los Angelesu, je dejal, da je »obstoj svežih voda v bližini obale dobro znan, vendar je zelo malo verjetno, da bi bili vodni viri pomembni pri postavljanju plošč ahu in samih kipov.«
