Središče območja, kjer so naseljeni ti raki, se je v zadnjih 90 letih, odkar jih proučujejo, zaradi ugodnejših pogojev premaknilo za 440 kilometrov južneje proti Antarktiki.
Večje spremembe v naselitvi in tudi gostoti poseljenosti krilov so se jasno začele kazati v podatkih s konca 80. let preteklega stoletja, ko je prišlo tudi do spremembe faze antarktične oscilacije. Na območjih, kjer so se zbirali krili, je vreme postalo toplejše, bolj vetrovno in oblačno, zmanjšala pa se je tudi količina ledu.
Če se bo ta trend selitve proti jugu nadaljeval, bo to negativno vplivalo na ekosistem. Obstajajo že nekateri znaki, da zlatočopasti pingvini že težje poiščejo dovolj krilov za svojo populacijo. Od rakov so odvisni tudi kiti, morske ptice, tjulnji in ribe.
»Naši rezultati kažejo, da se je v zadnjih 40 letih količina krilov v povprečju zmanjšala, zmanjšal pa se je tudi habitat, na katerem so zbrani krili. To kaže, da bodo druge živali vse bolj tekmovale med seboj za ta pomemben vir hrane,« je povedal britanski znanstvenik Simeon Hill, ki je sodeloval v raziskavi.
Po besedah Margaret McBride z norveškega inštituta za raziskovanje morja v Bergnu pa modeli kažejo, da se bodo raki proti jugu selili še naprej.
