Splošno mnenje državljanov EU se, sodeč po danes objavljenih podatkih raziskave Eurobarometra, v kateri je med 4. in 20. decembrom lani sodelovalo 27.600 vprašanih iz vseh članic unije, bistveno razlikuje od mnenja judovskega prebivalstva. Raziskava Agencije EU za temeljne pravice (FRA) je namreč pokazala, da 90 odstotkov vprašanih Judov meni, da se je antisemitizem v njihovi državi v zadnjih petih letih okrepil.
Na vprašanje, ali se je po njihovem mnenju antisemitizem v zadnjih petih letih okrepil, ostal na enaki ravni ali pa se je zmanjšal, je 39 odstotkov vprašanih Evropejcev ocenilo, da je ostal na enaki ravni, 36 jih je odgovorilo, da se je okrepil, 10 odstotkov pa, da se je zmanjšal.
Na Švedskem (73 odstotkov), v Nemčiji (61 odstotkov), Nizozemskem (55 odstotkov) in v Franciji (51 odstotkov) je večina vprašanih ocenila, da se je antisemitizem okrepil. V 22 državah članicah, med njimi v Sloveniji (62 odstotkov), Litvi (63 odstotkov) in Estoniji (60 odstotkov), so vprašani ocenili, da je v zadnjih petih letih antisemitizem ostal na enaki ravni.
V petih državah pa je skoraj četrtina vprašanih na to vprašanje odgovorila, da »ne vedo«, in sicer v Bolgariji (50 odstotkov), na Cipru (32 odstotkov), Estoniji (26 odstotkov) ter v Romuniji in na Portugalskem (po 25 odstotkov).
Da je antisemitizem problem v njihovi državi, meni polovica Evropejcev. Največ vprašanih je tako odgovorilo na Švedskem (81 odstotkov), v Franciji (72 odstotkov), Nemčiji (66 odstotkov), Nizozemskem (65 odstotkov), Veliki Britaniji (62 odstotkov) in Italiji (58 odstotkov). Da je antisemitizem problem v njihovi državi, pa je najmanj vprašanih odgovorilo v Estoniji (pet odstotkov), na Portugalskem (devet odstotkov) in v Bolgariji (osem odstotkov).
V Sloveniji štirje odstotki vprašanih menijo, da je antisemitizem v državi velik problem, medtem ko jih 12 odstotkov meni, da je problem. Trideset odstotkov Slovencev meni, da antisemitizem ni problem, 45 odstotkov pa, da antisemitizem sploh ni problem, medtem ko jih je devet odstotkov odgovorilo z »ne vem«, je pokazala raziskava.
Izobraževanje je ključ
Raziskava je med drugim tudi pokazala, da več kot dve tretjini (68 odstotkov) Evropejcev ocenjuje, da niso dobro obveščeni o zgodovini, navadah in praksah Judov. Največ jih je tako odgovorilo v Španiji in na Cipru (po 86 odstotkov) in na Portugalskem (82 odstotkov), najmanj pa v Litvi (48 odstotkov), Avstriji in na Poljskem (po 51 odstotkov). Samo trije odstotki Evropejcev ocenjuje, da so o tem dobro obveščeni.
Da o zgodovini, navadah in praksah Judov »sploh niso obveščeni«, je odgovorilo 16 odstotkov Evropejcev, največ v petih državah: na Cipru (51 odstotkov), Malti (49 odstotkov), Španiji (38 odstotkov), Grčiji (34 odstotkov) in v Sloveniji (30 odstotkov).
Izobraževanje ni le ključ do razumevanja holokavsta kot brezna človeštva, temveč tudi do vse večjega zavedanja o antisemitizmu in njegovega življenja v Evropi danes, je ob objavi raziskave poudarila evropska komisarka za pravosodje Vera Jourova.
