Višina snežne odeje je na Kaninu že presegla meter, blizu tej znamki pa so tudi na Voglu in na Kredarici, kažejo podatki Agencije RS za okolje (Arso). Na nadmorski višini 2000 metrov je v južnih in zahodnih Julijcih med 50 in 100 centimetri, v osrednjih Julijcih pa med 40 in 70 centimetri snega. Pol metra snega je tudi po najvišjih vrhovih Kamniško-Savinjskih Alp, drugje pa je snežna podlaga tanjša.
Nevarnost snežnih plazov je v visokogorju Julijskih Alp, nad okoli 1800 metri nad morjem znatna, 3. stopnje, nižje ter drugod v naših gorah pa zmerna, 2. stopnje. V sneženju, ki bo državo in tudi gorski svet zajelo v teh dneh, se po napovedih Arsa ta nevarnost ne bo povečala. Do srede naj bi zapadlo do 20 centimetrov suhega snega, ki pa se bo dobro sprijel s podlago.
Zime v slovenskih gorah, vsaj kar se tiče višine snežne odeje, vsaj za zdaj torej še ni mogoče primerjati s tisto, ki so je deležni severni sosedje. Kljub temu pa obiskovanje gora pozimi terja od pohodnika bistveno boljšo fizično pripravljenost, pa tudi več pozornosti in izkušenj.
Že tanjša snežna plast na odprtem prekrije markacije
Tistim z manj izkušnjami na Planinski zvezi Slovenije (PZS) zato svetujejo, naj se zato v zimskem času na pot podajo le v družbi vodnika PZS ali gorskega vodnika.
Ko gore prekrije snežna odeja, se razmere za gibanje po njih spremenijo. Če na gozdnih poteh še lahko določimo smer poti s pomočjo markacij na drevesih, pa je na planem to nemogoče. Že tanjša snežna plast na odprtem namreč prekrije markacije in zabriše pot. Klini in jeklenice, če že niso skriti pod snegom, so prekriti z njim ali s plastjo ledu.
Prav tako moramo biti v zimskih dneh pripravljeni na nizke temperature, krajši dan ter na večjo nevarnost zdrsa ali proženja snežnih plazov. Na grebenih gora veter ustvarja snežne opasti, ki se lahko pod našo težo podrejo, opozarjajo na zvezi.
Iz opisanih razlogov se je pred turo smiselno vprašati, ali smo dovolj fizično pripravljeni, kakšna je vremenska napoved in kakšna nevarnost snežnih plazov ter kje na poti je kakšna odprta koča, bivak ali zavetišče. »Slabo vreme in slaba vidljivost lahko podaljšata čas hoje tudi do desetkrat,« so zapisali na PZS. Izbrano pot dobro načrtujmo, prav tako tempo hoje. Predvsem pa izberimo cilj in pot, ki bosta primerna fizični in psihični pripravljenosti.
Cepin in dereze obvezna oprema
Na vsako zimsko turo sodijo cepin in dereze, manjkati ne sme niti lavinski trojček, ki ga sestavljajo lavinska žolna, sonda in lavinska lopata. Kot opominjajo na PZS, pa nam oprema nič ne koristi, če je ne znamo uporabljati - še več, lahko je celo nevarna. »Zato je zelo pomembno znanje - učenje in obnavljanje naučenega v praksi,« so dodali.
Za zimske obiske gora poleg tiste, ki jo uporabljamo poleti, dodatno potrebujemo še dobre zimske planinske čevlje, gamaše in druga kakovostna oblačila, ki bodo ščitila pred vetrom in mrazom. Ker je večina planinskih koč zaprta, v nahrbtniku potrebujemo tudi več tople tekočine in hrane.
Med visokogorskimi kočami namreč pozimi ostajajo stalno odprti le še Dom na Komni, Blejska koča na Lipanci, Erjavčeva koča na Vršiču, Planinski dom Tamar, Domžalski dom na Mali planini in Valvasorjev dom pod Stolom. Ob koncih tedna vrata odprejo še nekatere druge koče, na zasilno oskrbo pa gorniki lahko računajo še pri meteorologih v Triglavskem domu na Kredarici. Je pa odprtih več nižje ležečih koč. Aktualni podatki o odprtosti so sicer ažurno objavljeni na spletni strani PZS.
