V skladu z dublinsko uredbo je za obravnavo prošnje za azil pristojna tista države EU, v katero prosilci za azil vstopijo najprej. Del sistema so tudi Norveška, Irska, Švica in Liechtenstein. Država mora prosilca za azil v drugo državo vrniti v šestih mesecih. Če tega ne stori, postanejo prosilci za azil njena odgovornost.
Kot je razvidno iz odgovora nemškega notranjega ministrstva poslanki Levice Ulle Jelpke, je Nemčija leta 2016 v skladu z dublinsko odredbo v druge evropske države vrnila samo 3968 beguncev, v Nemčijo pa jih je prišlo 12.091. Ob tem so v notranjem ministrstvu v Berlinu opozorili, da zaradi velikega števila beguncev, ki so med letoma 2015 in 2016 vstopili v Nemčijo, pristojni niso bili zmožni, da bi pravočasno ulovili določen šestmesečni rok, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nemčija je tudi prvič lani v Grčijo vrnila šest beguncev. Med letoma 2011 do 2017 zaradi prenapolnjenih in slabih razmer v grških sprejemnih centrih za begunce tega niso počeli.
Večino prosilcev za azil so iz Nemčije poslali v Italijo, ki je v skladu z dublinsko uredbo dobila skoraj tretjino vseh prosilcev za azil.
Jelpke je kritizirala večjo »učinkovitost« dublinskega sistema. »Človečnost in pravna država sta se izgubili v neusmiljenem izvajanju dublinskega sistema, ki je nepravičen v svojem bistvu,« je še dejala.
