Škodljivi vplivi hrupa niso zapostavljeni le na individualni ravni. Poklicna naglušnost je diagnosticirana le izjemoma, pristojna delovna inšpekcija pa redko ugotavlja izpostavljenost hrupu v delovnem okolju. Najbolj neposreden škodljiv vpliv hrupa so poškodbe slušnega organa, a posledice so lahko tudi bolj prikrite – trajna izpostavljenost ima škodljiv vpliv na ožilje, delavec je izpostavljen stresu, ovirana je komunikacija v delovnem procesu, zaradi česar se poveča nevarnost delovnih nezgod. V naslednjih vrsticah se bomo izognili polemiziranju o široki sistemski problematiki, temveč bomo skušali predstaviti argumente, zakaj bi moral vsak najprej sam poskrbeti za svoj sluh.

Tudi občasna obremenitev lahko poškoduje sluh

Nastanek poškodb zaradi hrupa je odvisen od jakosti in trajanja izpostavljenosti; pri postavljanju standardov je vodilo največkrat osemurna izpostavljenost v času delovnega dne. Pri domačem delu gre ponavadi za precej krajšo obremenjenost z močnim hrupom, na primer pri delu s krožnimi žagami, kotnimi brusilkami in podobnimi stroji, nevarni so tudi nenadni zvočni udarci, kakršni nastanejo pri udarjanju po kovini. Ušesa so v majhnih delavnicah še bolj na udaru, saj se v zaprtih prostorih zvok od sten in stropa odbija nazaj do naših ušes. Redna izpostavljenost takšnih pogojem lahko sčasoma privede do nepopravljivih poškodb na slušnem organu in vodi v zgodnjo starostno naglušnost. Resne so tudi neposredne težave, kot so počen bobnič ali piskanje v ušesih.

Poškodovan bobnič se celi počasi

Najpogostejša okvara slušnega organa je počen bobnič. Membrana, ki ločuje zunanji del sluhovoda od votline notranjega ušesa, se strga, takojšnja posledica so bolečine v ušesu, občutek pritiska in slabši sluh. Do počenega bobniča lahko pride zaradi vnetja srednjega ušesa ali nenadne spremembe tlaka v okolici, pa tudi zaradi mehanske poškodbe pri čiščenju ušes ali udarcu. Kadar poškodbo povzroči zvok, gre za nenadno močno zvišanje jakosti v okolici, na primer pri strelu ali pokih pirotehnike. Glede na obseg poškodbe se lahko bobnič zaceli sam, največkrat pa otorinolaringolog z manjšim posegom naravna ostanke in olajša celjenje. To traja več tednov in ni vedno uspešno. Če se bobnič ne zaceli več mesecev, je potreben operacijski poseg. Ne glede na to, ali se je bobnič zacelil sam ali pa je poškodbo popravila operacija, je membrana bolj občutljiva za nove poškodbe, slabši je tudi sluh.

Fantomsko piskanje ima tudi psihološke učinke

Prvi znak dalj časa trajajoče izpostavljenosti hrupu je piskanje v ušesih, do katerega lahko pride že po eni uri zvočne obremenitve. Običajno piskanje ali šumenje izzveni v nekaj urah, včasih pa vztraja. Ko je piskanje ali šumenje v ušesih stalno in ne izgine, govorimo o tinitusu. Ljudi, ki jih zaradi hrupa prizadene tinitus, neprestano spremlja piskajoč zvok, ki lahko postane v tihem okolju zelo moteč. Osebe s tinitusom imajo lahko težave s spanjem, koncentracijo, učenjem. Tinitus največkrat ostane nediagnosticiran in prizadeti posamezniki se z njim spopadajo, kot se najbolje znajo. Zdravila za tinitus ni, obstajajo pa terapije in tehnike, s katerimi se ublaži vpliv te poškodbe, na primer s prekrivanjem zvoka tinitusa z mirno glasbo ali podobnimi enakomernimi zvoki. Tinitus je dolgotrajno obolenje, za katerega ni nujno, da izzveni, oziroma je za to potrebnih več let. Kadar je piskanje v ušesih zelo glasno, vpliva na zasebno in poklicno življenje. Osebe s tinitusom takrat doživljajo frustracije, saj postane piskanje njihov stalni sopotnik, ki ovira jasen miselni tok.

Poškodbe sluha lahko v celoti preprečimo

V domači delavnici moramo kot del obvezne opreme imeti tudi glušnike ali čepke za ušesa. Že uporaba cenenih penastih čepkov za ušesa preprečuje poškodbe slušnega organa, prav tako glušniki, ki se jih kot slušalke namesti čez ušesa. Z uporabo slušne zaščite si omogočimo udobno delo, pri katerem rezki zvoki ne pritiskajo na uho, in delo je bolj zbrano ter umirjeno. Pri zaščiti sluha gremo lahko še korak dalj in posežemo po zaščitni opremi višjega razreda. Takrat lahko pričakujemo bolj udobne glušnike, ki učinkoviteje dušijo določene frekvence, predvsem nižje. Najdražji so glušniki z elektronsko regulacijo, ki omogoča, da slišimo pogovor, glasen hrup pa zadušijo. Tudi nekateri dražji čepki omogočajo podobne rezultate, najdemo lahko modele, ki so posebno prilagojeni za dušenje zvokov električnega orodja, glasne glasbe, za strelstvo ali zgolj za miren spanec. Poskrbite za svoj sluh, pa če gre za miren nočni spanec ali mirno delo z električno žago – morda pa vsako izogibanje hrupu odriva čas starostne naglušnosti.