Luna okoli Zemlje kroži po tirnici v obliki elipse in takrat, ko je najbližje Zemlji, sije še bolj močno kot običajno, astronomi pa ji pravijo super Luna. Nebesni telesi sta takrat oddaljeni le 360.000 kilometrov. Krvava luna se pojavi, kadar imamo popoln Lunin mrk. Luna je takrat v senci Zemlje, zato se svetloba ne more odbijati od nje in bi pravzaprav morala biti nevidna. Kljub temu pa del Sončeve svetlobe v Zemljini atmosferi Luno vseeno doseže, pri čemer se večina modre svetlobe zaradi kisika in ozona v ozračju razprši, ostanejo pa večinoma odtenki rdeče barve. Od tod poimenovanje krvava.
Kako intenzivna je rdeča barva Lune, je odvisno od dejavnikov, kot sta temperatura in vlaga, kot tudi od tega, koliko vode, prahu in drugih delcev se nahaja v Zemljini atmosferi. Super krvavo Luno, ko so torej Sonce, Zemlja in Luna povsem poravnani, so lahko opazovali prebivalci polovice našega planeta: v Severni in Srednji Ameriki ponoči, v večjem delu Južne Amerike in zahodni Evropi pa danes zgodaj zjutraj.
Tokrat je bilo treba vstati zgodaj
Za razliko od zadnjega popolnega Luninega mrka, ki smo ga lahko v Sloveniji opazovali julija lani, je bilo tokrat treba zgodaj vstati: ob 4.34 je Luna vstopila v območje Zemljine sence, ob 5.41 pa se je začel popoln mrk. Takrat so bila vsa tri nebesna telesa poravnana v eni vrsti, Luna pa je zažarela v rdeči barvi.
Popoln mrk je trajal dobro uro, do 6.44, nato pa je Luna spet počasi začela zapuščati Zemljino senco ter jo dokončno zapustila ob 7.51. Takrat bo že zelo nizko nad obzorjem in bo videti večja kot običajno. Kdor je želel pojav opazovati, si je moral zagotoviti prost pogled proti zahodu. Posebna oprema ali zaščita za oči ni potrebna.
V Sloveniji bomo naslednji Lunin mrk lahko opazovali 16. julija, vendar bo takrat le delen. Na naslednji popoln mrk bo treba počakati do 16. maja 2022.
Da Lunin mrk ne nastopi vedno v času polne Lune, je vzrok v tem, da je njena tirnica rahlo nagnjena proti ekvatorju. Zaradi tega približno petodstotnega nagiba potuje Luna na svoji poti okoli Zemlje večinoma nad oz. pod Zemljino senco. Zato lahko večino mesecev opazujemo polno Luno brez mrkov.
