Dvome o volitvah v DR Kongo naj bi rešila posebna misija Afriške unije (AU) v tej državi. Gre za prvi primer, ko se AU tako odločilno vmešava v notranje zadeve neke svoje članice, pri čemer ima glavno vlogo njen trenutno predsedujoči Paul Kagame, voditelj Ruande, ki hoče, da se v DR Kongo uveljavijo dejanski rezultati volitev in preprečijo mahinacije dosedanjega predsednika Josepha Kabile.
Martin Fayulu, opozicijski kandidat, je v resnici dobil daleč največ glasov, a je po rezultatih, ki jih je objavila volilna komisija, volitve izgubil. Zahteva ponovno štetje glasov in volilni komisiji upravičeno očita, da si je »izmislila številke«, ko je 10. januarja drugemu opozicijskemu politiku, Félixu Tshisekediju, pripisala 38,6 odstotka glasov, njemu pa 34,8 odstotka.
Kabilova pretkanost
Ker gre za enokrožni volilni sistem, naj bi novi predsednik 80-milijonskega Konga tako postal Tshisekedi, ki bi moral priseči že 22. januarja. Ta se je tik pred volitvami na skrivaj povezal s skorumpiranim Josephom Kabilom, predsednikom od leta 2001 in nasprotnikom svojega očeta, karizmatičnega voditelja opozicije, ki je umrl leta 2017. Nepričakovan vstop 55-letnega nekdanjega plejboja Tshisekedija v volilni boj naj bi oslabil 62-letnega Fayula, nekdaj vodilnega v ExxonMobilu, ki je bil po sporazumu več politikov, sprva tudi Tshisekedija, edini pravi opozicijski kandidat na volitvah. Kabila, ki bi moral volitve, na katerih ni smel še tretjič kandidirati, dovoliti že leta 2016, je tako s pomočjo Tshisekedija ustvaril videz, da se je odpovedal oblasti in da je v DR Kongo prvič v njegovi zgodovini prišlo do mirne tranzicije.
Prebivalci DR Kongo so sicer 30. decembra res lahko volili, a njihovih glasov se ni upoštevalo. Kot so (s pomočjo strežnika volilne komisija po preštetih 86 odstotkih glasov) odkrili južnoafriški dnevnik Daily Maverick, londonski Financial Times, francoski radio RFI in francoska televizija TV5 Monde, je Fayulu dejansko dobil 59 odstotkov glasov, Tshisekedi pa samo 20 odstotkov. Do podobnih rezultatov se je s svojimi 40.000 opazovalci dokopala Katoliška cerkev. Fayulujevo zmago so napovedovale tudi predvolilne ankete.
Kabila vsekakor noče, da bi Fayulu prevzel oblast, ker ima hrbtenico ter hoče res zmanjšati korupcijo in uveljaviti pravno državo, kar bi ogrozilo zaslužke in bogastvo Kabile in njegovih podrepnikov, ki so si v zadnjih 18 letih prigrabili milijarde v številnih rudnikih v Kongu. Dosedanji predsednik pa se ne boji Félixa Tshisekedija, ki je šibka osebnost in znan po tem, da se je nekdaj rad zabaval v bruseljskih nočnih lokalih. Vsekakor je bil marsikdo zgrožen, ko je Tshisekedi po zmagi, ki mu jo je prisodila volilna komisija, izrazil naklonjenost do Kabile.
Ljudstvo se ne upira
Pričakovati je, da bodo sedanje institucije DR Kongo politično krizo rešile v prid Kabile, saj je ta v njih nastavil svoje ljudi. Poleg tega se prebivalci Konga ne upirajo. Zadovoljni so že s tem, da bo Kabila zapustil oblast (a ohranil bo vpliv predvsem v policiji in vojski), ne zdi pa se jim tako zelo pomembno, ali ga bo zamenjal Fayulu ali Tshisekedi. Nekateri pomembni politiki in poslovneži iz Fayulujevega tabora pa so že prešli k Tshisekediju, od katerega, si obetajo dobre službe in druge koristi.
Mednarodna skupnost je bila zdaj pred veliko dilemo, saj če sami državljani Konga ne protestirajo, si je težko predstavljati, da bo to namesto njih naredila mednarodna skupnost. Videli bomo, kaj bo v naslednjih dneh v DR Kongo naredila misija Afriške unije.
