Raziskovalci Kraljevega botaničnega vrta v angleškem Kewu so ugotovili, da je 75 od 124 vrst divjih kav na svetu ogroženih. Razlog tiči v krčenju gozdov, podnebnih spremembah in težavah, ki jih povzročajo glivične bolezni in škodljivci.
Poznamo skupno 124 vrst kave. Od slednjih se v naših skodelicah znajdeta samo dve, vrsti Arabica in Robusta. Prav ti dve, poleg ostalih divjih vrst, spadata med ogroženih 60 odstotkov. Večina divjih vrst raste v Afriki, na Madagaskarju, nekaj pa tudi v drugih tropskih podnebjih, kot na primer v Indiji in Šrilanki. Arabica (arabski kavovec oziroma Coffea arabica), ki jo največ pridelujejo v Etiopiji, predstavlja 60 odstotkov globalne trgovine s kavo v višini več milijard evrov.
Arabica na rdečem seznamu ogroženih vrst
V študiji, objavljeni v reviji Science Advances, so znanstveniki vrste kave razporedili glede na tveganje za izumrtje Mednarodnega združenja za ohranjanje narave (IUCN), in jih umestili na rdeči seznam ogroženih vrst.
Med vrstami, ki jim grozi izumrtje, jih 13 spada v kategorijo kritično ogroženih, 40 jih je ogroženih in 22 jih spada med kategorijo »ranljivih za izumrtje«. V semenskih bankah je shranjenih manj kot polovica vseh vrst divjih semen, več kot četrtina (28 odstotkov) divjih vrst pa v naravi raste izven varovanih območij.
Brez divjih vrst kave, kot jo poznamo danes, ne bi bilo
Kmetje, ki se ukvarjajo s pridelavo kave, so že začeli poročati o pridelkih, ki niso odporni na drugačne vremenske vzorce, naraščajoče temperature in nove škodljivce. Od panoge je odvisnih okoli 100 milijonov gospodinjstev po svetu.
Številke so zaskrbljujoče tudi zato, ker je divja kava bistvenega pomena za ohranjanje svetovne pridelave kave. Čeprav razen Arabice in Robuste ostale vrste za pitje niso primerne zaradi neprijetnega okusa, bi lahko njihova sestava pripomogla k večji odpornosti kave v prihodnosti. »Če ne bi bilo divjih vrst, danes kulture pitja kave, kot jo poznamo, sploh ne bi bilo«, je dejal dr. Aaron Davis iz Kraljevih botaničnih vrtov. »Če pogledamo v zgodovino gojenja , smo za to, da bi kavo vzgojili, uporabili same divje vrste,« dodaja.
Raziskovalci so pozvali k večjemu varstvu kavovca v naravnem okolju, v semenskih bankah in zbirkah rastlin, pozvali pa tudi več organizacij k podpori afriškim državam, kjer raste večina divjih vrst, da bodo rastline primerno zaščitile.
