Aerodrom Maribor je v torek obvestil ministrstvo za infrastrukturo, da odpoveduje najemno pogodbo. Po poteku šestmesečnega odpovednega roka bodo najemniki vrnili letališče v upravljanje državi.

Kitajski vlagatelji, ki jih je v Maribor privabila ekipa bivšega župana Andreja Fištravca, so še novembra lani zatrjevali, da imajo dolgoročne načrte z letališčem, svojo resnost so med drugim dokazovali z več kot 12,8-milijonsko dokapitalizacijo družbe SHS Aviation, lastnice Aerodroma Maribor. Načrte jim je decembra prekrižala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Razrešila je Mirka Komca, generalnega direktorja direktorata za letalski in pomorski promet. Komac je bil ključni uradniški zaupnik kitajskih vlagateljev in podpornik njihovih razvojih načrtov, ki doslej niso pokazali večje vrednosti od papirja, na katerem so bili natisnjeni.

Letališče ima zanemarljiv promet, sestrska letalska družba VLM Airlines je lani pristala v stečaju. SHS Aviation je zatem začel pritiskati na Bratuškovo. Najprej so prenehali plačevati najemnino, nato so terjali več kot 3,2 milijona evrov državne pomoči, kar je ministrica zavrnila. Aerodrom Maribor je sicer nato nakazal zapadle najemnine in te zdaj redno plačuje. S torkovo odpovedjo sklenjene najemne pogodbe je izbral nov način pritiska. Iz SHS Aviation so danes sporočili, da so si vseskozi prizadevali za razvoj letališča, ki bi med drugim omogočil medcelinske polete. »Ob sklenitvi predmetne najemne pogodbe je za takšen razvoj obstajal obojestranski interes in v takšnih okoliščinah so bili dogovorjeni tudi pogoji najema, s ciljem čim prej začeti nadgradnjo letališča,« so zapisali.

Hočejo rešitev, ki bo ugodna tudi za državo

Te načrte naj bi onemogočila dolgotrajni postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta in odmikanje objave razpisa za sklenitev javno-zasebnega koncesijskega razmerja, ki si ga želijo v SHS Aviation. Če bi jim država v prihodnjih šestih mesecih vendarle ponudila drugačen model upravljanja, bi ostali na letališču, je mogoče razumeti sporočilo SHS Aviation. V vsakem primeru Kitajci letos ne bodo dočakali novega prostorskega načrta, ki bi dopuščal obsežno dodatno pozidavo letališča in podaljšanje vzletno-pristajalne steze. Na predlagane prostorske akte je ministrstvo za okolje in prostor prejelo več kot 140 pripomb posameznikov, nevladnih organizacij in občin.

Ministrstvo za infrastrukturo odločitev Aerodroma Maribor sprejema z začudenjem. »Pogodbo so na osnovi javnega poziva podpisali leta 2017, za obdobje 15 let, z jasno določenimi pogoji sodelovanja, pri čemer so napovedovali učinkovito in uspešno delovanje in s tem odlično perspektivo letališča,« so sporočili z ministrstva. »Manj kot dve leti po podpisu pogodbe so zahtevali državno pomoč, nekaj časa niso plačevali niti obveznosti iz najemne pogodbe, pogosto pa je bilo v javnosti slišati o njihovih finančnih težavah, kar je daleč od optimističnih napovedi in zavez, ki so jih dajali ob podpisu pogodbe.« Na ministrstvu so še zmeraj pripravljeni poiskati ustrezne rešitve za letališče. »Vendar je treba poiskati takšne, ki bodo najbolj ustrezne za čim širši krog deležnikov, ne zgolj za eno stran.«