Brexitska kriza na Otoku ustvarja politično dramo, ki se dogaja v živo. Brez scenarija. Morda. Mnogi nasprotniki brexita so sumničavi, češ, kaj pa, če je bil nesporazumni odhod iz EU vedno prikriti cilj ne samo desnega krila vladajoče konservativne stranke, ampak tudi Therese May. Zelo verjetno ni bil, je pa rada na oblasti, ki se je bo očitno oklepala do zadnjega. V imenu domnevne brexitske volje ljudstva in demokracije naj bi imela uresničenje brexita za svojo misijo.
Vojska tudi na notranjem ministrstvu
K občutkom doživljanja drame je Mayeva včeraj prispevala z ukazom vojski, naj bo od desetega februarja v stanju pripravljenosti za nesporazumni odhod Britanije iz EU. Na drugi strani Rokavskega preliva je brexitsko dramo začinila še francoska vlada, ki je sprožila načrt priprav za britanski nesporazumni odhod. To, da se vojska pripravlja na nesporazumni odhod in na vse vrste težav, ki jih pričakujejo v prometu na vstopnih točkah ob Rokavskem prelivu in pri oskrbi z živili in zdravili, ni zares novo, prvič pa so Otočani včeraj slišali na primer, da dvajset pripadnikov oboroženih sil že nekaj časa »dela« na ministrstvu za notranje zadeve.
Po nesporazumnem odhodu bi živeli kot po vojni?
Politična bitka je medtem vse bolj o samo dveh opcijah: nesporazumnem brexitu, ki ga favorizira vse več konservativcev (med njimi so tudi nekateri ministri, ki naj bi premierki grozili z odstopom, če bi popustila zahtevam o črtanju nesporazumne ločitve kot brexitske opcije), in novem referendumu o brexitu, ki ga želi vse večja večina ljudi. Večina Otočanov je sicer sita brexitskih dram, ki se bolj ali manj ponavljajo že dve leti in pol, a ne tako sita, da bi pristala na – po vseh napovedih – kaotični in za gospodarstvo in pravzaprav vse hudo škodljiv nesporazumni odhod. Zdi se, da se Mayeva in vlada ne zavedata, da se podpora novemu referendumu povečuje, več ko je govorjenja in priprav na nesporazumno ločitev, ki jo je eden od otoških kolumnistov razglasil za kolektivno norost, zaradi katere bi Otočani živeli kot v prvih letih po drugi svetovni vojni. Do nedavnega je bil cilj strašenja z nesporazumnim odhodom podpora (pokojnemu) sporazumnemu brexitu. Zdaj krepi podporo novemu referendumu.
Poslanci o brexitskem planu B 29. januarja
Britanci se sprašujejo, kaj v resnici želi Mayeva, ki kljub »zgodovinskemu« porazu njenega brexita in tesni zmagi njene vlade pri glasovanju o nezaupnici v pičlih 48 urah ostaja in vztraja. »Nadaljevali bomo z delom pri izpolnjevanju slovesne obljube, ki smo jo dali ljudem te države, da bomo uresničili izid referenduma in zapustili Evropsko unijo,« je povedala, ni pa razkrila, kako. Britanci so včeraj izvedeli, da bodo poslanci o njenem brexitskem načrtu B glasovali 29. januarja, ničesar pa še ni znanega o njegovi vsebini, čeprav ga mora parlamentu predstaviti v ponedeljek. Prevladuje prepričanje, da ga še nima. Pa tudi, da ga ne sestavlja po vsebini brexitskih posvetovanj s prvaki opozicijskih strank, h katerim jih je pozvala po zadnjem političnem preživetju. Vsi razen vodje laburistov Jeremyja Corbyna so se že odzvali na njen poziv.
Mayeva ne pupušča, Corbyn pa?
Vsi so zahtevali, naj črta nesporazumni brexit in za eno od opcij razglasi nov referendum, a Mayeva ne popušča. Corbyn ji je že v parlamentu dejal, da mora vlada pred kakršnimi koli razpravami z njim jasno in za vedno nesporazumni odhod iz EU izbrisati kot opcijo, ker bi ta, po njegovem, prinesel katastrofo in velik kaos. Danes je Mayeva Corbynu poslala pismo, ki ga je začela z »Dragi Jeremy…«. V njem je trdila, da je njegov pogoj za srečanje »nemogoč, ker črtanje nesporazumnega odhoda ni med vladinimi polnomočji«, dodala pa, da njena vrata ostajajo odprta za pogovor o njegovih brexitskih predlogih. Tudi Corbyn, ki je premierkina vabila opoziciji k posvetovanjem razglasil za pretvarjanje, je pod vse večjim pritiskom opozicijskih strank, tudi svoje, naj podpre nov referendum. Včeraj se je temu zelo približal, ko je dejal, da je politična kriza v državi zaradi brexita tako resna, da vse opcije ostajajo na mizi: tudi nov referendum. Gre tudi za pritisk javnega mnenja. Po najnovejši raziskavi javnega mnenja bi se na referendumu 56 odstotkov Otočanov izreklo za to, da Velika Britanija ostane v EU.
