Kitajska vlada sicer trdi, da je lani gospodarska rast znašala 6,5 odstotka, kar bi bilo še vedno najmanj v zadnjih devetih letih, a nedosegljivo za bogate, visoko razvite države. Ekonomisti pa dvomijo o zanesljivosti statistike pod nadzorom partije. »Letos bo gospodarska rast znašala 1,67 odstotka,« je med predavanjem na pekinški Ljudski univerzi v dramatičnem tonu dejal eden od kitajskih ekonomistov. »Po nekaterih študijah pa bi lahko bila celo negativna.« Video, ki ga je prikazal televizijski dnevnik France2, so s spleta takoj odstranile kitajske oblasti.
Grožnja tudi za EU
Kenneth Rogoff, ekonomist s Harvarda, meni, da je recesija na Kitajskem ena največjih letošnjih groženj svetovnemu gospodarstvu. Trgovinska vojna z ZDA je že zamajala zaupanje v kitajsko gospodarstvo, ki pa bi tudi sicer upočasnilo rast, saj ima njegova silna ekspanzija svoje meje. Po Rogoffu je težko oceniti, kakšna bo letos upočasnitev kitajske gospodarske rasti, se je pa po njegovem prepričanju nedvomno že začela. Prizadela bo širšo Azijo pa tudi izvoznike z vsega sveta, v Evropi seveda najbolj Nemčijo, ki je gospodarsko uspešna tudi zaradi izvoza svojih strojev na Kitajsko. Tudi Slovenija bi lahko čutila posledice, saj veliko izvaža v Nemčijo.
Vsekakor drugemu največjemu gospodarstvu na svetu ne gre več tako dobro kot prej. Prodaja avtomobilov se je lani v primerjavi z letom 2017 zmanjšala za 4 odstotke, kar se v zadnjih 40 letih na Kitajskem še ni zgodilo. Mnogi zahodni investitorji so se ušteli, kot na primer Ford, ki je še leta 2017 v proizvodnjo na Kitajskem investiral milijardo dolarjev, a je prodaja njegovih avtomobilov lani na Kitajskem padla za 37 odstotkov! K temu je prispeval tudi konec državnih subvencij s poletjem 2018. V slabem položaju so še zlasti BMW, General Motors in Volkswagen, ki so do lani na Kitajskem ustvarili vsaj tretjino svojih dobičkov. Letos naj bi prodaja avtomobilov na kitajskem trgu upadla še za 5 odstotkov. Beg kapitala bi lahko vodil do recesije.
Applovo pismo delničarjem
Kot poroča France2, mnogim trgovcem ostaja blago na policah. Apple pa je v prvi polovici januarja objavil pismo delničarjem, v katerem je zaradi manjšega povpraševanja na Kitajskem napovedal nižje dobičke. O vse hujšem pesimizmu priča izjava direktorja kitajskega podjetja za dostavo hrane: »Leto 2019 bo najslabše v preteklem desetletju, a najboljše v prihajajočem desetletju.«
Partijsko vodstvo, katerega legitimnost temelji na gospodarski uspešnosti, ne stoji križem rok. Marca pripravlja sestanek, na katerem bodo sprejeli ukrepe, s katerimi bodo poskušali spodbuditi gospodarsko rast. Menda bodo poskušali okrepiti domače povpraševanje, morda s povečanjem plač, malim podjetnikom pa naj bi pomagali z znižanjem davkov.
Tranzicija pod vprašajem
Kitajska je sicer še vedno na prehodu iz obdobja, ko je gospodarsko rast poganjal izvoz, v obdobje, ko naj bi rast v veliko večji meri slonela na domačem povpraševanju, kar sicer predpostavlja večjo kupno moč in višji življenjski standard Kitajcev. A če so se v letih 2010 do 2017 letni izdatki kitajskih potrošnikov povečali za kar 3000 milijard dolarjev (2600 milijard evrov), bi se letos potrošnja lahko celo zmanjšala. Po Jimu O'Neillu, nekdanjem britanskem finančnem ministru, bo manjše povpraševanje med kitajskimi potrošniki bolj zavrlo kitajsko gospodarsko rast kot trgovinska vojna z ZDA. Sicer je še leta 2010 domača potrošnja znašala 35,6 odstotka BDP ali 2200 milijard dolarjev, kar je petkrat manj kot v ZDA.
Leta 2017 se je ta vsota na Kitajskem povečala na 5000 milijard dolarjev (v ZDA na 13.500 milijard) in je predstavljala 39,1 odstotka kitajskega BDP. Vendar se, če sklepamo iz trenutno nastale situacije, trend zmanjševanja razlike v domači potrošnji med Kitajsko in ZDA ne bo nadaljeval in ameriški potrošniki bodo vsaj še deset let daleč najpomembnejši motor svetovnega gospodarstva.
