Pa si poglejmo primer, ki ni osamljen, iz Novega mesta, kjer so se lotili sanacije fasad v večjem, 38 let starem stanovanjskem kompleksu. Značilnost te gradnje so prefabricirani fasadni paneli, narejeni iz betona z značilnim oblikovanjem: beton ima poševne linije in pod okni je del betona, ki je gladek. Vidijo se stiki fasadnih panelov in vse skupaj daje določeno značilno arhitektonsko, vizualno podobo temu naselju. Siva barva betona in oblikovanje panelov dajeta blokom specifično vizualno podobo, trdnost, umirjenost, klenost, lepoto, značilno za dobo nastanka.

Če bi prenovo zaupal neukemu izdelovalcu fasad in mu naročil, da izdela fasado, čim bolj podobno prejšnji, bi zelo verjetno izbral siv omet, ki bi ga z režami predelil na kvadrante in omet zgladil poševno, pod oknom pa gladko. In ker so delavci imeli šefa, je ta odločil drugače: določil je temno in svetlo modro barvo in naredil fasado, ki v ničemer ne spominja na prejšnji oblikovni izraz, je prej podobna kakšni reklami za sladoled.

Vprašajmo se tudi, ali je omet boljši in trajnejši, kot je vidni beton. Obstoječe betonske fasadne plošče so praktično enake, kot so bile ob vgradnji, brez napak in bi takšne lahko ostale še leta in leta. Nova prevleka s toplotno izolacijo in tankim fasadnim zaključkom je v primerjavi z betonom manj trajen material, ki bo po 38 letih veliko grši in bolj dotrajan, kot so sedaj še originalni deli fasade. Fasadni ometi so s stališča trajnosti in videza, ki se spreminja glede na nečistoče iz zraka in vreme, dokaj problematični in ne ravno trajna in kakovostna rešitev. Denimo v Veliki Britaniji jih ne boste našli, saj takšne fasade trajajo le do 50 let, potem pa je potrebna obnova, medtem ko stavbe trajajo več stoletij. Zato imajo v severnih deželah veliko raje opeko ali kamen za zaključni sloj fasad. Tudi v Sloveniji se je stanovanjski sklad MOL že davno odločil, da ne bo več gradil stanovanjskih blokov s tovrstnimi fasadami, saj je z njimi veliko težav in stroškov.

Večje stanovanjsko naselje v Novem mestu je torej dobilo novo, arhitektonsko neprimerno fasado (in vhodne vetrolove), ki je zagotovo ni izbral avtor naselja, ki bi moral podati soglasje, niti je verjetno ni izbral lokalni zavod za varstvo kulturne dediščine, ki bi moral bdeti nad posegi v nedavno arhitekturno dediščino in podobo specifičnega okolja.

Bojko Jerman, Dolsko