V začetku 90. se je v Sloveniji začelo uveljavljati varietejsko gledališče, nakar je Andrej Rozman - Roza leta 1993 znotraj Gledališča Ane Monro ustanovil Impro ligo, natančneje Slovensko gledališko ligo; pozval je druge gledališke skupine, naj se pomerijo z Ano Monro. Prve so si v dvoboj upale ekipe Radia Študent, nato mladi raziskovalci s filozofske fakultete, še pozneje člani Šentjakobskega gledališča in drugih skupin, gledališče Ane Monro pa je vmes skrbelo tudi za izobraževanja v improvizaciji. Sčasoma se je improvizacijsko gledališče razvilo v zelo raznolike veje. Že zelo kmalu je nastala Šila – Šolska impro liga, nato pa tudi Miš – Mala impro šola, Gverila teater, Impro klub, Improvizija, Impro maraton… Danes je v Sloveniji več kot sto aktivnih improligašev, v vsej zgodovini Impro lige jih je bilo več sto, skupaj pa so ustvarili več tisoč predstav.
Naboja ne zmanjka
Tudi Mistral Majer, ena od sedanjih programskih vodij Impro lige, je aktivna improligašica: je v nedavno ustanovljeni skupini Mtke in je članica Improšk, kolektiva, ki deluje tudi zunaj Impro lige, kjer se ukvarjajo z raziskovanjem in preseganjem spolnih stereotipov. »Improvizacijsko gledališče je zanimivo, ker nima vnaprej določenih vsebin, ampak se odziva sproti, s predlogi občinstva. Vnaprej sicer določimo okvire, format, tako da približno vemo, kako naj bi se predstava odvijala, a vsebina nastaja sproti. Tako lahko odpiramo zelo različne družbeno aktualne probleme ali pa samo preizprašujemo določene družbene realnosti.«
Impro ligi je po 12 letih še vedno zvesta. »Omogoča dostop do novih znanj in je tudi nek igriv prostor, kjer se zabavamo, ustvarjamo in delamo predstave, ki temeljijo na spontanosti. V tovrstnem teatru je veliko zgodovine, hkrati pa tudi aktualnega naboja, ki vedno znova preseneča.«
Ves čas motivirani
Zanimivo pa je, da je bila Impro liga v svojih začetkih namenjena odraslim, bodisi študentom bodisi še starejšim, in se je šele leta 1997 izoblikoval program Šile, kamor so vključili dijake. Danes je največ improligašev prav nekdanjih šilark in šilarjev, zato imajo že kar nekaj let izkušenj in še vedno dosti motivacije. Nekateri se v tečaje vključujejo tudi že »zelo« odrasli, načeloma pa Impro liga ostaja tekmovanje, namenjeno izkušenim ekipam. Za manj izkušene imajo druga tekmovanja, denimo Impro pokal, pred leti tudi Improgojnico.«
Improvizacijsko gledališče se je torej v našem prostoru dobro ukoreninilo, poleg tehnične podkovanosti v sami zvrsti se je impro razvil tudi v drugačnih kontekstih, lastnih kolektivih. Takšen kolektiv je recimo Gverila teater, katerih specifika je, da improvizacijske prizore režirajo, ali SNiG – Slovensko narodno improvizacijsko gledališče, kjer prizore podprejo z improvizirano glasbo. Mednje sodi tudi Teater Narobov, ki se je s svojimi konceptualnimi predstavami profiliral v tujini, pri nas pa organizirajo mednarodni festival Goli oder. Omenimo še Iglu – Improvizacijsko gledališče Ljubljana, ki se je izoblikovalo v profesionalno improvizacijsko gledališče; ustvarjajo avtorske predstave in gostijo tuje improvizatorje.
