"Zdi se, da je znotraj akademije Santander odjeknila avtomobil bomba," je dejal župan Enrique Pena Losa. Dodal je, da je bilo ranjenih najmanj deset ljudi. Tudi obrambno ministrstvo je potrdilo, da je bilo ranjenih deset ljudi. Kolumbijski časnik Tiempo ob navajanju lokalnih oblasti poroča, da je bilo v napadu ubitih najmanj deset ljudi in več kot 50 ranjenih, od tega so trije v kritičnem stanju. Med mrtvimi naj bi bil tudi voznik avtomobila, člani akademije in pripadniki varnostnih sil, ki so skušali ustaviti voznika.
Kolumbijski predsednik Ivan Duque je obsodil teroristični napad. "Vsi Kolumbijci zavračamo terorizem in se mu bomo združeno zoperstavili. Kolumbija je razžaloščena, a se ne bo uklonila nasilju," je tvitnil. Pojasnil je, da je že ukazal preiskavo napada in da se bodo odgovorni zagovarjali pred sodiščem. Po sedaj znanih informacijah je policijski pes zavohal eksplozivno sredstvo, ko je bilo vozilo pri vhodu v akademijo. Trije vojaki so ga skušali ustaviti, a je voznik vdrl na območje akademije, kjer je okoli 9.30 po lokalnem času odjeknila eksplozija. Izbruhnil je tudi požar.
Na območje so pohiteli reševalci, gasilci in policisti, ki so med drugim zaprli širše območje okoli akademije na jugu mesta. Kot voznika so identificirali Joseja Aldemarja Rojasa Rodrigueza, je sporočil generalni tožilec Nestor Humberto Martinez. Dodal je, da ocenjujejo, da je bilo v vozilu 80 kilogramov eksplozivnega pentolita. Zagotovil je, da bodo v prihodnjih urah lahko podali več informacij o napadu in odgovornih.
V času napada se je ravno sklenila slovesnost ob napredovanju policistov, tako da je bilo na akademiji več sto ljudi. Policija trenutno še preiskuje, ali je eksplozija odjeknila ob trku ali so jo sprožili na daljavo, poroča Tiempo.
Kolumbija tako hudega napada ni doživela od leta 2006, poročajo lokalni mediji. Bivši predsednik Juan Manuel Santos je sicer leta 2016 podpisal mirovni sporazum z gverilsko skupino Farc, ki je pred tem terorizirala državo. Duque je ob prisegi na predsedniški položaj avgusta lani napovedal popravke mirovnega sporazuma ter začasno prekinil mirovne dogovore z manjšo uporniško Narodno osvobodilno vojsko (ELN).