Vsak dan so na nemških avtocestah v povprečju našteli 2000 zastojev, zastoji pa so bili skupno dolgi 1,5 milijona kilometrov, kar je pet odstotkov več kot leta 2017. Kot v minulih letih je bilo največ zastojev v zvezni deželi z največ prebivalci – v Severnem Porenju - Vestfaliji, in sicer okoli tretjino vseh. Sledita Bavarska in Baden - Württemberg. V Adacu pojasnjujejo, da so bili večji zastoji predvsem posledica daljših potovanj, saj so vozniki povprečno razdaljo potovanj povečali za 0,4 odstotka. Okoli tri odstotke več zastojev pripisujejo tudi delom na avtocestah.

V Adacu naštevajo še nekaj zanimivosti. Med drugim, da je bilo največ zastojev ob sredah (5900 kilometrov zastojev), najmanj pa ob koncih tedna (okoli 1500 kilometrov). Najbolj prometen dan v lanskem letu je bil 28. junij, ko se je mnogo Nemcev odpravilo na poletne počitnice. Zastoji so dosegli 13.000 kilometrov. Najbolj zasedena avtocesta v državi ostaja povezava A3 med Kölnom in Passauom na meji z Avstrijo.

Nemčija je prepredena z okoli 13.000 kilometri avtocest, kakovost infrastrukture pa redno dosega ocene, višje od povprečja drugih evropskih držav. A mnogi opozarjajo, da bi se te ocene utegnile hitro poslabšati, saj Nemčija v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) za investicije v infrastrukturo namenja vse manj sredstev – v zadnjih 20 letih se je delež znižal za okoli tretjino, na dobrih 0,4 odstotka BDP. Zanemarljivo ni niti dejstvo, da zastoji na avtocestah državi po dostopnih ocenah povzročijo za okoli 60 milijard evrov stroškov na leto. Država ima tako veliko razlogov za zvišanje investicij v cestno infrastrukturo.

Če že ne višjih investicij, si lahko vozniki obetajo drugačne spremembe na avtocestah – cestnine. Nemčija namreč namerava uvesti cestnino za uporabo svojih avtocest, ki bo prizadela predvsem tujce, saj bo državljanom država obračunala ustrezen popust pri plačilu cestninskih pristojbin ob registraciji vozila. Cestnino naj bi uvedli oktobra 2020, če jim načrtov ne bo prekrižalo evropsko sodišče. Avstrija in Nizozemska sta namreč proti Nemčiji vložili tožbo, češ da država z načrtom diskriminira tujce.

Netočni in neredni vlaki

Marsikdo najbrž ob tem pomisli, da bi bilo po Nemčiji bolj smiselno potovati z železnico, a kaj ko je Deutsche Bahn (DB) notorično netočen ali pa vlaki sploh ne vozijo. Zaradi pogostih zamud – vlaki so netočni v kar 30 odstotkih vseh voženj – je vodstvo državnih železnic tarča hudih kritik nemške vlade. Vodstvo koncerna se je v zadnjih tednih že večkrat moralo zagovarjati pri vladi v Berlinu. Zdaj naj bi DB težave rešil z zaposlitvijo več ljudi, predvsem voznikov lokomotiv in prometnikov. Letos naj bi jih tako zaposlili okoli 22.000 oziroma 9000 več, kot so sprva načrtovali, so dejali danes po kriznem sestanku z vlado.

V vodstvu obljubljajo tudi boljšo organizacijo prometa na progah, kjer je največ zastojev. A kot opozarjajo komentatorji, to ne bo zadoščalo. DB je načrtoval zamude v zadnjih letih znižati na okoli 18 odstotkov vseh voženj, zadnji načrti pa kažejo, da se bodo te letos znižale za komaj 1,6 odstotka. Razlog za zamude je poleg skromnih investicij v železniško infrastrukturo tudi veliko povečanje prometa. Železnice uporablja vse več ljudi in podjetij, investicije pa temu, kot pravijo v koncernu, ne sledijo. Vlada naj bi se z vodstvom znova sestala konec januarja in takrat naj bi govorili prav o povečanju investicij v železniško infrastrukturo.