Prav tam že od turških časov (od 15. do 19. stoletja) po tradicionalni recepturi pripravljajo pito z blitvo, ki ji pravijo soparnik, zeljanik ali uljenjak. Podobno kot prvobitna italijanska pica s paradižnikom in česnom je nastal kot jed siromakov. Vsebuje namreč le blitvo, peteršilj in čebulo, ki jih nadevajo med dva tenka sloja najpreprostejšega nekvašenega testa ter poškropijo z oljčnim oljem in česnom. Zato je soparnik primeren tudi za vegetarijance in vegane, čeprav gre še kako v slast tudi ljubiteljem močnejše hrane.

Tradicionalni soparnik je okrogel, približno meter premera. Najboljši je še topel, narezan na kose v značilni obliki romba. Prvi kos se izreže iz sredine in postreže najpomembnejšemu gostu.

Testo med pripravo razdelijo na dva enaka dela ter vsakega razvaljajo in zelo tanko razvlečejo na pomokani okrogli deski ali siniji. Nadevajo ga in pokrijejo z drugim delom testa ter rob skrbno zavihajo in zatisnejo, nato pa soparnik s pomočjo druge sinije obrnejo na glavo, da je zavihan rob obrnjen navzdol. To storijo zato, da vroč pepel, s katerim jed prekrijejo med peko, ne bi zašel v zavihan rob. Soparnik v Poljicah namreč pečejo v dobro pometenem odprtem kaminu, in to tako, da ga neposredno, brez pokrova, zasujejo z ugašeno žerjavico oziroma vročim pepelom. Naravnost na testo. Ko je pečen, ga skrbno ometejo in spihajo, da ostanki pepela niso vidni, nato pa soparnik spet obrnejo, preden ga naoljijo in razrežejo.

Potem ko je bil poljički soparnik/zeljanik/uljenjak uvrščen na seznam zaščitenih kulturnih dobrin, so Poljičani napovedali zaščito (skupaj z nekaterimi svojimi drugimi avtohtonimi jedmi) še na ravni Evropske unije. Od 5. aprila 2016 je soparnik jed z zaščitenim geografskim poreklom. Nikar ga ne pozabite pokusiti, vredno je! Po naslednjem receptu ga lahko pripravite kar v domači pečici.

Soparnik iz pečice

500 g bele moke (pol ostre, pol gladke), pol čajne žličke morske soli, 3dl tople vode. Za nadev še 1 kg očiščene blitve (samo listi), četrt čajne žličke soli, 1 manjšo čebulo, šopek peteršilja, 0,5 dl ekstra deviškega oljčnega olja. Za premaz še 1 dl ekstra deviškega oljčnega olja, 3 stroke česna.

Iz moke, soli in vode umesimo srednje trdo testo, ga nepredušno pokrijemo in pustimo počivati vsaj eno uro, še bolje čez noč. Medtem očistimo in operemo blitvo in odstranimo trde dele stebel, da ostanejo samo zeleni listi. Liste narežemo na trakce. Dobro jih osušimo ter jim v skledi dodamo drobno sesekljano čebulo, sesekljan peteršilj in olje. Testo razdelimo na dva dela. Prvo polovico na pomokani površini tenko razvaljamo in razvlečemo na velikost pekača ter položimo v naoljen pekač. Po testu enakomerno razporedimo pripravljeno zmes blitve. Drugo polovico testa razvaljamo nekoliko na širše in z njim pokrijemo prvo testo z nadevom. Robove pazljivo zavijemo navzdol tako, da bo nadev tesno zaprt med dve tenki plasti testa. Zgornjo plast testa na več mestih prebodemo z vilicami, da bo para lahko uhajala in se soparnik ne bo napihnil. Za približno 15 minut ga porinemo v pečico, segreto na 230 stopinj Celzija, da se zlato rjavo zapeče. Še vroč soparnik premažemo z mešanico drobno nasekljanega česna in oljčnega olja. Narežemo ga na rombe (kakor baklavo) in takoj ponudimo kot prigrizek ali malico, denimo skupaj s solato in belim vinom.