Mehiške oblasti so 2900 migrantom izdale delovne vizume, okrog 1300 se jih je vrnilo domov v Honduras, Gvatemalo ali Salvador, mimo mejnega prehoda pa jih je v ZDA vstopilo najmanj 2900. Toliko so jih od novembra vsaj aretirali mejni varnostniki okrog San Diega.
Ti so jo še najbolje odnesli, če so imeli utemeljeni razlog za prošnjo za azil oziroma so prišli z otroci. Sodišče jih je zaslišalo in jih spustilo na prostost do novega zaslišanja. Velik del je potem poniknil nekam drugam v ZDA.
Številnim se ni zdelo vredno stati več mesecev v vrsti pred ameriškim mejnim prehodom oziroma so se zavedali, da bo njihova prošnja za azil bolj majava in so ostali v Mehiki ali pa šli domov.
Karavana, s katero je Trump pred volitvami strašil ameriške volivce, je bila malce večja, čeprav gre za vsakdanji pojav. Iz Srednje Amerike vsak dan proti ZDA odrine po nekaj sto ljudi. Bežijo pred revščino, nasiljem uličnih tolp in nesposobnimi skorumpiranimi vladami.
Trump zahteva denar za postavitev zidu na meji z Mehiko, kar večina Američanov ne podpira, zaradi česar je spet začel govoriti o karavanah. Menda ima informacije, da se je oblikovala doslej največja, ki grozi, da preplavi ZDA. Mediji s terena poročajo, da se je proti meji z Gvatemalo v ponedeljek odpravilo nekaj sto ljudi, med njimi večinoma ženske in otroci.
