Sporazum o britanskem odhodu iz EU, ki ga je sredi novembra sklenila konservativna premierka, je bil v poslanski zbornici poražen s 432 glasovi proti 202 glasovoma za.
Novica iz Westminstrske palače je odjeknila po Britaniji, EU in svetu malo pred deveto uro zvečer: vlada premierke Therese May je z brexitskim sporazumom doživela največji poraz v britanski zgodovini. Poslanska zbornica je njen brexit, ki ga je od sredine novembra prodajala kot edini možen brexit, zavrnila s kar 230 glasovi večine. Tega najhujšega poraza vlade in premierja oziroma premierke ni nihče ne napovedoval ne pričakoval.
Osemdnevni žolčni poslanski razpravi o brexitskem sporazumu (tri dni so o njem razpravljali sredi decembra, dokler ni Mayeva odložila glasovanja, in pet dni zdaj), ki ga je Mayeva prodajala kot edino alternativo nesporazumnemu odhodu iz EU in novemu referendumu, je sledilo dramatično glasovanje, ki se je končalo veliko hitreje, kot je kdor koli pričakoval.
Brexitska drama je prinesla politično krizo
Izid je prinesel enega najbolj dramatičnih trenutkov v novejši britanski zgodovini, v katerem se velika večina Otočanov sprašuje: kaj pa zdaj? Tudi po neprimerljivo manjših porazih so premierji odstopili. Bo tudi Mayeva? To je bilo naslednje vprašanje. Ni se (še) zgodilo, a vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn je takoj po oznanitvi zgodovinskega poraza vlade zahteval glasovanje o nezaupnici vladi, ki utegne sprožiti predčasne volitve. Razočarana Mayeva, ki ji je to glasovanje usodno zatreslo majajoči premierski stolček, je odgovorila, da bodo o zahtevi po glasovanju o nazaupnici v poslanski zbornici razpravljali jutri.
Če bi jutri večina poslancev glasovala za nezaupnico, bi vlada ali laburistična opozicija imela dva tedna časa, da sestavi novo vlado, ki bi morala dobiti zaupnico v parlamentu. Če je ne bi, bi morali razpisati predčasne parlamentarne volitve.
Bo veličina poraza odločala o brexitu?
Pred nocojšnjim glasovanjem o brexitskem sporazumu, ki ga je konservativna premierka Theresa May sklenila z EU sredi novembra, se je na Otoku govorilo samo o tem, kako velik poraz bo doživela, in o tem, kaj bi naredila po porazu. Napovedovali so ji enega najhujših in celo najhujši poraz, kar jih je kdaj v parlamentu doživelo dosedanjih 74 premierjev in (samo) dve premierki (prva je bila železna Margaret Thatcher, druga je ponavljajoča se Theresa May, ki ji je brexit prinesel sloves pokvarjene plošče). Napovedovalci najhujšega poraza so imeli prav. »Veličina« nocojšnjega poloma premierke Mayeve utegne odločati ne samo o tem, ali bo ona zapustila premierski stolček, ampak celo o tem, ali bo Britanija zapustila Evropsko unijo. Premierka je do zadnjega, tudi v nagovoru poslancem po končani razpravi in pred začetkom glasovanja (najprej o štirih dopolnilih in potem o brexitskem sporazumu), vztrajala pri strašenju z nesporazumnim odhodom. »Brez sporazuma ne bi imeli prehodnega obdobja, varnostnega partnerstva, garancij za britanske državljane na tujem (v EU) in nobene gotovosti za podjetja in delavce,« je dejala Mayeva.
Juncker poziva k razjasnitvi
Zavrnitev ločitvenega sporazuma EU in Združenega kraljestva v britanskem parlamentu povečuje tveganje neurejenega brexita, je opozoril predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker v prvem odzivu na izid glasovanja v Londonu. Ob tem je Združeno kraljestvo pozval, naj čim prej razjasni svoje namere, saj časa skoraj ni več.
Izid glasovanja je obžaloval in poudaril, da se na strani EU proces ratifikacije ločitvenega sporazuma nadaljuje in da se nadaljujejo tudi krizni načrti za zagotovitev pripravljenosti na brexit brez dogovora.
Ločitveni sporazum je po Junckerjevih besedah pošten kompromis in najboljši možni dogovor, ki zmanjšuje škodo brexita za državljane in podjetja v Evropi, ter je edini način za zagotovitev urejenega izstopa Združenega kraljestva iz EU. Evropska komisija in glavni pogajalec Unije o brexitu Michel Barnier sta po njegovem zatrjevanju vložila ogromno časa in prizadevanj v pogajanja o izstopnem sporazumu ter ves čas izkazovala ustvarjalnost in prožnost. S predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom pa sta, je dodal, pokazala dobro voljo, ko sta v ponedeljek v posebnem pismu ponudila dodatna pojasnila in zagotovila glede spornega varovala za preprečitev trde meje na irskem otoku. Tusk je medtem po glasovanju tvitnil: »Če dogovor ni mogoč in nihče noče brexita brez dogovora, kdo bo torej zbral dovolj poguma, da pove, kaj je edina pozitivna rešitev?«
Brane Kastelic, London, STA
